29. 5. 2014
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je med drugim odgovorno za kmetijstvo in hrano, podpira projekte, ki prispevajo k večanju zavedanja, da je pomembno kupovati in uživati hrano iz bližine. Lokalno pridelana in predelana hrana je v primerjavi s tisto, ki je prepotovala tisoče kilometrov in ima za sabo dolgotrajna skladiščenja, s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše. Višja je njena hranilna vrednost in vsebnost vitaminov. V promocijskih kampanjah, ki jih MKO izvaja že nekaj let, ozavešča potrošnike o prednostih lokalno pridelane hrane. Obenem nagovarja pridelovalce, da se v večji meri odločajo za pridelavo hrane, pa tudi, da se povežejo v verigi vsi deležniki do živilsko predelovalnih podjetij, da tako pridelana hrana ostane v Slovenije, ne pa, da se kot neobdelana surovina izvaža na druga tržišča.
Slovenja namreč trenutno z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Stopnja samooskrbe v Sloveniji je še posebno nizka na področju zelenjave, kjer je leta 2012 dosegala le 32%, na področju žit 56% in krompirja 63% (podatki za letu 2010). Za živalske proizvode je stopnja samooskrbe precej višja kot za rastlinske.
Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane je pomembna predvsem zaradi zagotavljanja državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz, zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, še posebej v času motene globalne oskrbe, zaradi urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest na podeželju in v živilsko predelovalni industriji, zaradi zmanjšanja revščine in družbene neenakosti in ne nazadnje zaradi varovanja okolja.
Slovenija je del skupnega trga EU. Med državami članicami EU je pretok blaga prost carinskih dajatev.
Potrošnik je tisti, ki se odloča, katero hrano bo kupoval. Država lahko usmerja potrošnike k porabi lokalne hrane in spodbuja pridelovalce k večji pridelavi. Kot rezultat tovrstnih promocij se veča zavedanja o prednostih uživanja likalne hrane, zato potrošniki tudi vse pogosteje preverjajo izvor surovine. Vse pomembneje jim je, da je hrana pridelana in predelana v Sloveniji.
Da bi potrošniki lažje ločili med uvoženimi prehranskimi izdelki in tistimi, ki so pridelani in predelani v Sloveniji, je v pripravi nova shema kakovosti za kmetijske in živilske proizvode z imenom »izbrana kakovost«, s katero bodo lahko v prihodnjem letu pridelovalci in predelovalci, ki se bodo certificirali in dokazovali določene posebne lastnosti, že označevali svoje proizvode. Promocija, ki jo bo izvajal MKO, bo pripomogla, da bodo tako označeni izdelki tudi prepoznavni med potrošniki. O prednosti lokalno pridelane in predelane hrane več na: http://lokalna-kakovost.si
Absolutno podpiram idejo. Prepričan sem, da je domača hrana vsaj enako, če že ne kvalitetnejša od večine uvožene (pri tem ne mislim na južno sadje in podobno, kar pri nas ne uspeva). Ne trdim, da je vsa tuja hrana slaba, a vsaj za sezonske pridelke sem prepričan, da domači vsebujejo več koristnih mineralov in manj pesticidov in raznih škropiv za zorenje.
Vprašanje je le, kje bomo sploh še lahko kupovali domačo hrano, razen na tržnicah. Do sedaj je to nalogo bolj ali manj uspešno opravljal dobri sosed, ko bo prešel v tuje roke, pa bo tudi tega konec. Pred dnevi me je zgrozilo, kako lahkotno je v Odmevih priznani ekonomist Damjan izrekel, nekako takole: "pa naj si slovenski dobavitelji poiščejo drugega kupca", ko ga je voditeljica vprašala, kaj se bo zgodilo po prevzemu Mercatorja. Kot da v drugih državah ne ščitijo domačih pridelovalcev hrane. Samo Slovenija je v celoti odprla trg kot "neomejen pretok blaga" v EU. Tuje trgovine v Sloveniji pa vemo, koliko slovenskega blaga prodajajo.
Slovensko kupujem tudi kadar je malo slabše in dražje. S tem zagotavljam preživetje še aktivnim slovenskim davkoplačevalcem. Od tega imam kot del te družbe tudi sam korist.
Če so razlike prehude posežem tudi po tujih izdelkih.
ja višji DDV na kitajsko kramo ki je vse povsod
Glas za sem sicer kliknil, preden sem prebral predlog. Seveda sem proti carinam, tudi niso možne, sem pa za vspodbujanje nacionalne zavesti, ki bi morala biti vsaj takšna kot v sosednjih deželah.. pri nas pa ravno obratno cel kup lipetov (nekaj se jih je oglasilo tudi tu) misli, da je vse iz tujine odlično, vse domače pa zanič. Resnica je pogosto ravno obratna.
Tudi jaz večinoma kupujem tuje izdelke, saj so po večini bolj kakovostni za enako ceno kot slovenski.
Naj naredijo slovenske izdelke bolj kakovostne in jih bom kupoval, do takrat pa preferiram tuje.
Še dobro, da smo v EU, drugače bi spet imeli ogromne carine
In po tem vzorcu smo spet na istem, kot nekoč.
Vsaka država uvede carino za tuje izdelke (kar je proti zakonom EU in bi bilo potrebno plačati kazni) in v tem primeru tudi naša podjetja nehajo izvažati v druge članice EU. kar pomeni zmanjšanje konkurenčnosti, manjša prodaja, manj zaposlenih...
Lahko pa seveda podpiramo akcijo kupujmo slovensko, čeprav pri hrani bo to težko, saj je ne pridelamo dovolj zase, pri tehničnih izdelkih pa že sedaj podjetja večino izvažajo.
Dobro, da živimo v Eu, saj bi drugače Slovenci hitro uvedli carine. Jaz načelno ne kupujem slovenskih izdelkov razen če me ne prepričajo s kvaliteto. Ravno zaradi poudarjanja slovenskh izdelkov, ki niso zelo kakovostni, raje kupim tuje. In pri tem bo ostalo in na zivce mi grejo vse te fame o kakovosti slovenskih izdelkov. Če primerjate avstrijsko in slovensko salamo, je avstrijska veliko kvalitetnejša. Ste že kdaj kupili odličen francoski sir v leclercu. Pa ga primerjajte s slovenskim joštom naprimer. Ali pa francoska jabolka pink lady pa kakšna drobna slovenska topaz.
Ti pa očitno res nimaš pojma o kvaliteti. Jasno, če si navajen izdelkov z goro ojačevalcev okusov in drugih dodatkov, so ti ceneni uvoženi izdelki boljši od kakovostnih domačih. Večina slovenske hrane je kvalitetnejša in bolj zdrava od uvožene. (Obstajajo seveda tudi slabi domači, največkrat tisti, ko kot domače prodajajo tisto, kar je samo prepakirano v Sloveniji, videl sem recimo domač kandiran mango ali ananasov kompot.) Za sire se sicer ve, da so Francozi mojstri, je pa med siri v Leclercu tudi ogromno cenenga sranja, ki ga potem takile "poznavalci" veselo kupujejo in potem še na vsa usta hvalijo. Je pa kar nekaj slovenskih pa tudi hrvaških sirov vrhunske kakovosti. Pri jabolkah si pa sploh brcnil v temo, da bolj ne bi mogel. Slosadova, pa še kakšna druga jabolka so zmagovala na najprestižnejših testih in tujci se domala tepejo za njih. Ko ravno omenjaš pink lady, to je ena bolj občutljivih vrst jabolk, zelo dovzetna za plesni in škodljivce in zato tudi med najbolj špricanimi. raste pa v bolj južnih krajih, v intenzivnih zalivanih rastlinjakih, ki niso ravno najbolj primerna za pridelavo okusnega in zdravega sadja.
Sem velik ljubitelj jabolk. Pink lady in topaz ne moreš primerjati tudi, če sta iz istega sadovnjaka. Očitno ti okus pink lady že v osnovi bolj ustreza. Verjemi, da boš našel več ljudi, ki častijo topaz kot pa pink lady. Je pa to bolj kot stvar tujega ali domačega, stvar okusa.
In še kar se tiče drobnosti, sam pogosto iščem bolj drobne sadeže. Spet stvar navad in okusa.
Pa še to: pred časom je lokalni prodajalec sadja začel prodajati vrhunske carjeviče. Ne boš verjel, ljudje so še vedno raje kupovali jabolka brezhibnega videza in neizrazitega okusa kot pa jabolka iz eko pridelave, ki so imela nekaj pikic na lupini. Veliko ljudi je vzgajano sterilno in si zdravo predstavljajo kot nekaj brezhibnega videza pa čeprav z bistveno manj minerali in vitamini kot sadje iz neintenzivne pridelave.
Z "davkom na uvoz" verjetno mislite višje carine...pri tem pa pozabljate, da odkar smo polnopravni člani EU, uporabljamo skupno carinsko tarifo. Tukaj ni možnosti soliranja.
Glede davka na uvoz živil, se vsekakor strinjam. S tem bi podprli tudi domače kmetijstvo, več bi bilo delovnih mest itd.