22. 4. 2014
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Za namen varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja je cestna razsvetljava (t.j. razsvetljava ceste in razsvetljava javne površine namenjene pešcem in prometu počasnih vozil) obravnavana v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13; v nadaljevanju: Uredba). Pri tem je svetlobno onesnaževanje okolja definirano kot emisija svetlobe iz umetnih virov, ki povzroča za človekov vid motečo osvetljenost, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, moti življenjski ritem živali ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.
Moteči dejavnik svetlobnega onesnaževanja je za cestno razsvetljavo ter za ostale vrste umetnih virov svetlobe omejen v Uredbi na več načinov. V 17. členu Uredbe je podana omejitev osvetljevanja varovanih prostorov, t.j. prostorov v stanovanjskih stavbah in stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene, hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali daljši čas. Na ta način se prvenstveno omejuje moteča zunanja svetlobna onesnaženost na prostore, kjer človek v nočnem času opravlja dejavnost ali počiva.
Vpliv pretiranega svetlobnega onesnaževanja na okolico je v osnovi omejen v 4. členu Uredbe s prepovedjo uporabe svetilk, katerih delež svetlobnega toka seva navzgor (t.j. preko vodoravnice, ki jo omejuje ohišje svetila). Na ta način se omejuje moteča svetlobna onesnaženost, ki bi predvsem motila ptice selivke, ki večinoma potujejo ponoči.
Nadalje so v 5. členu Uredbe določene ciljne vrednosti letne porabe elektrike, ki ne smejo biti presežene za razsvetljavo cest in javnih površin. Poraba elektrike mora biti za obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin usklajena z določbami Uredbe do 31. decembra 2016. Prehodni rok prilagoditve obstoječe razsvetljave je določen zaradi postopne razporeditve finančnih stroškov, ki jih imajo občine pri zamenjavi stare razsvetljave. Omenjeni člen tako neposredno vpliva na porabo oziroma prihranek denarja.
Ukinitev cestne razsvetljave med 11. uro zvečer ter 5. zjutraj med ponedeljkom in petkom bi lahko imela negativen vpliv na varnost v cestnem prometu. V mestih in naseljih, kjer je promet gostejši, cestna razsvetljava omogoča voznikom, da bolje in hitreje zaznajo pešce. Približno 21 % vseh smrtnih žrtev v prometu v EU je med pešci. Nenazadnje pa tudi ni zanemarljiv vpliv na osebno varnost pešcev z vidika zmanjševanja kriminala.
Upravljanje razsvetljave občinskih cest in javnih površin je v domeni posamezne občine. Vsaka občina mora imeti izdelan načrt razsvetljave, ki mora biti dostopen javnosti. Morebitne predloge o zmanjšanju jakosti osvetljave v nočnem času naj zato občani naslovijo na pristojno občinsko upravo.