Delo na črno
Predlagam spremembo plačilnega prometa in davčno kontrolo trgovcev repromateriala in potrošnega blaga, na način, da pri večjih nakupih ( 100,00 evrov) obvezno zahtevajo davčno številko kupca ( vedno, ko odobrijo ekstra rabat na količino) in seveda brezgotovinsko plačilo. Iz teh evidenc bi lahko prišli do kupcev repromateriala in potrošnega blaga, ki ga potrošijo za dela na črno, ter seveda neregistriranih delavnic in lokalov ( mehaniki, frizerji, vodovodarji, mizarji, monterji ogrevalnih naprav, soboslikarji, kleparji itd.). Ob takšnem utemeljenem sumu pa mora biti omogočen vstop inšpekcijskega organa tudi v zasebne prostore, vkolikor sedaj ni, je potrebno spremeniti ustrezne predpise. To bi bil eden od načinov zajezitve dela na črno, poleg seveda vseh ostalih, tudi anonimnih prijav davčni upravi. Poleg tega pa ja treba ozavestiti miselnost potrošnikov, da delo na črno koristi le nekaterim, registrirane dejavnosti pa vsem državljanom ( posledično nižji davki za vse, več zaposlenih in manj ljudi na socialnem dnu). Prav nobene izjeme niso zobozdravniki, ter zdravniki ki opravljajo pogodbeno delo pri zasebnih družbah. Dosledna kontrola materialnega poslovanja vedno razkrije mahinacije in izogibanje plačila davkov, tako na strani kupcev kot na strani prodajalcev. Prav tako pa je povezava davčnih podatkov držav evropske unije lahko ključ do utajevalcev davka.( Avstrija Italija Hrvaška Madžarska...), saj še vedno kupujejo zasebniki za svojo ˝dejavnost˝ ogromne količine živil in drugega potrošnega materiala v sosednjih državah na svojo davčno registrirano dejavnost. Če ima država resen namen zajeziti delo na črno in utajo davkov, mora delovati v smeri odkrivanja, preprečevanja in kaznovanja tega početja, dosledno in brez milosti. Podoben primer je skrivanje gotoviskih fondov za dobrodelnimi prireditvami šol, vrtcev, društev, cerkva in drugih. Le kdo plača DDV in istale dajatve dosledno.