20. 1. 2014
Ministrstvo za finance
V zvezi s poslanim predlogom vam sporočamo, da je v 152. členu ZZavar določeno, da mora zavarovalnica kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri poslovanju s posameznim zavarovalcem oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem iz zavarovanja. S prvim odstavkom 153. člena ZZavar je določeno, da člani organov zavarovalnice, delničarji zavarovalnice, delavci zavarovalnice oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v zavarovalnici oziroma opravljanju storitev za zavarovalnico na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 152. člena ZZavar, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Z drugim odstavkom 153. člena ZZavar je določena izjema, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče.
Iz predhodno navedenega brez dvoma izhaja, da mora zavarovalnica dati podatke sodišču, če so potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih.
Na vprašanje, ali obstaja edicijska dolžnost zavarovalnice do tožilstva neposredno odgovarja Zakon o državnem tožilstvu (v nadaljevanju: ZDT-1) . Ta namreč v drugem odstavku 184. člena določa, da ima državno tožilstvo sicer pravico zahtevati podatke tudi od drugih oseb, ki niso naštete v prvem odstavku 184. člena ZDT-1 (med te nedvomno sodijo tudi zavarovalnice), vendar pa sta temu pooblastilu postavljeni dve izjemi. Tožilstvo ne sme zahtevati takih podatkov: (1) če gre za zaupno razmerje in (2) če se podatki lahko pridobijo le na podlagi odločbe sodišča. ZZavar v 153. členu določa, kdaj se smejo posredovati zaupni podatki, po čemer sklepamo, da gre pri teh podatkih za podatke, ki izvirajo iz zaupnega razmerja med zavarovalnico in zavarovancem, hkrati pa isti člen zahteva, da se lahko zaupni podatki razkrijejo le, če to s pisno zahtevo hoče sodišče. Tako je odgovor na vprašanje, ali sme državno tožilstvo zahtevati take podatke jasen – ne.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol) v prvem odstavku 115. člena določa, da morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov (v kar nedvomno sodijo tudi zavarovalnice), zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz ZNPPol ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke, če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov. V 112. členu ZNPPol je nadalje zapisano, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.
Na tem mestu bi želeli opozoriti še, da iz obrazložitev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L) izhaja, da je do spremembe 215. člena Zakona o bančništvu prišlo na predlog Generalne policijske uprave, saj so se preiskovalci soočali s težavami pri pridobivanju zaupnih bančnih podatkov. Policija se je namreč v praksi srečevala s primeri, ko je banka podala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja, v kateri je pogosto pavšalno opisovala dejansko stanje kaznivega dejanja, na podlagi česar je policija težko začela policijsko preiskavo. Hkrati je bil državni tožilec zaradi neustrezne listinske dokumentacije neuspešen pri preiskovalnem sodniku s predlogom za izdajo odredbe za pridobitev bančnih podatkov, kot to zahteva prvi odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku .
Skladno s tretjim odstavkom 154.b člena ZZavar mora zavarovalnica vložiti ovadbo pristojnemu organu, skupaj z že zbranimi dokazili, kadar sporne okoliščine škodnega primera vzbujajo sum storitve kaznivega dejanja goljufije na področju zavarovalništva. Glede na to, da navedena določba predvideva ovadbo z dokazili, bo Ministrstvo za finance preučilo, ali so predlagane spremembe potrebne.