Standardizacija pogojev za napredovanje v višji letnik v Visokem šolstvu.
5505 OGLEDOV
5 KOMENTARJEV
Fakultete so samostojen organ in se lahko samostojno odločajo in spreminjajo pravila delovanja njih samih in programov, katere razpisujejo.
Ampak menim, da bi morali določene stvari poenotiti med fakultetami. To so pogoji, katere mora študent izpolniti, da se lahko vpiše v višji letnik. Vsak letnik je vreden 60 kreditnih točk. Na nekaterih fakultetah je treba za vpis v višji letnik zbrati 60 točk (farmacija, kemija). Na drugih fakultetah pa študent s 35 točkami uspešno opravi letnik (pravo). FKKT Maribor 60 ETCS od 60 (100%) www.fkkt.um.si/sites/default/files/PP_1UN_KT%28NOVO%29.pdf Pravna fakulteta Maribor 35ETCS od 60 (58.3%) www.pf.um.si/sl/pogoji-napredovanje-prva-stopnja V srednji šoli si moral vse predmete opraviti, da si lahko šel v višji letnik. Zakaj ne bi isti sistem veljal na fakultetah? Kako lahko študent v 2. letniku razume predavanja, če nima predznanja iz 1 letnika? Poznam primer študentke, ki ni opravila nekega predmeta iz prvega letnika, ki ni bil pogoj za napredovanje. Je prišla v drugi letnik, nato v tretjega - z zdravniškim opravičilom. Zdaj pa je že izkoristila absolventski staž, predmeta še do zdaj ni naredila. (7x padla) A ne bi bilo bolje, če bi že v prvem letniku to študentko ustavili? Tako bi država privarčevala 3 enoletne šolnine pa še prispevke za zdravstveno zavarovanje, ... (to je državo stalo sigurno okoli 15.000 € ali še več). Par mojih sošolcev, še kar ni diplomiralo. Ker jim manjka predmet iz prvega letnika. Zdaj so že zaposleni. Ampak diplomirali še kar niso, ne morejo oddati diplomske naloge, dokler ne opravijo vseh obveznosti. Še dve anomaliji: Fakulteta za strojništvo Ljubljana 48 ETCS www.fs.uni-lj.si/studijska_dejavnost2/prva_stopnja_rrp/pogoji_za_napre... Fakulteta za strojništvo Maribor 45 ETCS www.fs.uni-mb.si/podrocje.aspx In če še upoštevamo "urbano dejstvo", da 1/2 maldih študera, bi bilo prav, da bi pogoje za napredovanje med letniki na vseh fakultetah zaostrili. In s tem dvignili kvaliteto javnega in zasebnega šolstva.
Tista absolventka iz PF najbrž nima opravljenega rimskega prava ali pa kazenskega materijalnega prava. No, ni edina. To je že stara zgodba.
Za sam študij rimskega prava je nujno potrebno prej poslušati uvod v pravoznanstvo (razumeti pravne pojme), splošni del civilnega prava, pravno zgodovino, tudi kakšno ustavno pravo ne škodi, pa še kaj. Brez znanja iz teh predmetov je izpit iz rimskega prava sizifovo delo.
Za samo kazensko materijalno pravo pa je potreben poseben način razmišljanja, katerega nekaterim študentom navkljub mukotrpnemu študiju in vajam ne uspe vzeti za svojega. Še huje je s tem na državnem pravniškem izpitu.
Ker imamo zdaj bolonjski program, so predmetniki nekoliko drugače postavljeni po letnikih (ne vem če ravno najbolj racionalno).
Je pa tako, da je poznan profesor, ki je predaval prvi predmet prvega letnika na UNI programu (to je bil tudi prvi uradni izpit) zelo poenostavil predavanja in bil zelo človeški na izpitih. Ko njegov predmet ni bil več prvi na vrsti je postal zelo strog, natančen, zahteval je ogromno predznanja tudi obiskovanje vaj itd. Ko so ga vprašali zakaj tako, je povedal, da nima namena študenta dotolči že v štartu, pozneje pa itak vsak vidi, da UNI program ni neka višja šola kjer se učiš iz skript.
Sicer pa je pot nekaterih študentov prava naslednja - PF v LJ, potem PF v MB, nato PF v NG in na koncu visok strokovni študij na fak. za upravo (prej višji upravni šoli ali višji pravni šoli). Če je seveda čas in denar. Nekateri izpiti so podobni in se priznavajo tudi na drugih visokošolskih ustanovah.
Mislim, da je z zdajšnjimi ETCS točkami za prehodnost med letniki kar v redu. Vsakdo namreč ve kam se vpisuje. Kot pa opažamo je izrednih študentov na bolonjskih programih vedno manj, ker je študij dejansko veliko zahtevnejši od višjih in visokih strokovnih šol. Vsaj za MB sem slišal, da so tudi predavalnice izrednega študija na bolonjskih programih na pol prazne. In zakaj nekomu vzeti voljo že na začetku. Če res ne gre naj se potem prepiše z priznanimi izpiti na kakšen višješolski program.
Mislim, da ima vsakdo pravico da poiskusi v življenju narediti kaj iz sebe. Vem, da imamo kup brezposelnih diplomantov bolonjskih programov. Žal pa je tudi res, da danes brez popolne UNI izobrazbe oz. II bolonjske stopnje nimaš v življenju v poklicni karieri kaj doseči (ti vedno pokažejo na manjko formalne izobrazbe - napredovanja, nazivi...)
Meni se zdi pogoj, da imaš vse opravljeno glup, enako se mi zdi glupo, da bi lahko šel naprej z nobeno obveznostjo (izpitom) opravljeno. 40-50 ECTS bi moral biti pogoj. Drugače novi zakon o visokem šolstvu to ureja, se mi zdi, torej je predlog že izpolnjen.
Da bi redno napredoval, potrebuješ 60 ETCS točk.
Lahko pa daš prošnjo za pogojni vpis, in pri tem pogojnem vpisu ti lahko dva predmeta manjkata, to je tam maksimalno 15 ETCS torej s 45 ETCS še lahko, napreduješ.
Če pa je pogoj 35 ETCS in se pogojno vpišeš pa pomeni, da teoretično lahko študentje z 20 ETCS gredo naprej (30 % obveznosti letnika). Kar je absolutno premalo.
Pa novi zakon tega ne ureja, ker pogoji za napredovanje so v domeni NAKVIS-a in ne vlade. Verjetno to, da tukaj ta predlog predlagam, ni optimalna rešitev.
Morda pa vseeno vsaka fakulteta zase najbolje ve, kakšen sistem napredovanja po letnikih ji najbolj ustreza?
Ali za te vaše sošolce, ki sedaj delajo brez diplome, ni fakulteta izpolnila svoje naloge? Očitno jim je dala ustrezno znanje, da so se lahko zaposlili, in predvidoma kompetentno opravljajo svoje delo.
V čem je problem, da jim manjka en izpit iz prvega letnika, in diploma?
Ali ni primarni cilj šol, da nam dajo ZNANJE, ne pa diplome?
Tvoja izjava, bi veljala v idealnem svetu.
V resničnosti pa se fakultete obnašajo tržno. Večji, ko je dobiček, boljše je - znanje je pri njih drugotnega pomena.
Moji nekdanji sošolci so se zaposlili na mesto tehnika in ne inženirja. Torej Potrebno znanje so že imeli od prej.
Bistvo je v tem, da je izobraževanje drago, in bi morali v prvem letniku narediti selekcijo. Zato, da bi samo pridni in delovni ljudje prišli naprej. Ne pa, da se morajo asistenti v 3. letniku ukvarjati z ljudmi, ki bi po obnašanju spadali v vrtec.
(Prepisovanje, plonk listki, zapiski na mobitelih, brezžične slušalke, izgovarjanje, ne upoštevanje navodil, ... s takimi ljudmi se mi neljubi ukvarjati.)