Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prepoved dodajanja benzena v naftne derivate in uporabe v industrijske namene

7399 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Vladi Republike Slovenije bi predlagal, da z zakonom (ali odlokom) prepove dodajanje benzena v naftne derivate in uporabo v industrijske namene. Svoj predlog bi podkrepil s škodljivostjo benzena za zdravje ljudi.

Vlada Republike Slovenije je sicer z Uredbo o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku iz leta 2002 že določila mejno vrednost in sprejemljivo preseganje za benzen in ogljikov monoksid. Kot rok za doseganje mejne vrednosti si je Vlada RS zastavila 1. januar 2010. V skoraj osmih letih po sprejetju te odredbe sta se količina prometa na slovenskih cestah in s tem onesnaženje bistveno povečala, kar ni pozitivno vplivalo na zdravje ljudi in živali. Glede na rast prometa je ta mejna vrednost marsikje presežena. Slovenija pa bo morala zaradi presežkov emisij ogljikovega dioksida plačati v evropsko blagajno okoli 20 milijonov evrov letno, oziroma do leta 2012 skupno 80 milijonov evrov.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200252&stevilka=2529

Kaj je benzen?

Benzen je brezbarvna, zelo lahko vnetljiva tekočina sladkega vonja, ki dobro raztaplja maščobe, smole, jod in naftalen. Benzen je pomembno industrijsko topilo in izhodna surovina za proizvodnjo zdravil, plastičnih mas, sintetskega gumija in barvil. Uporablja se kot dodatek k bencinu, vendar je zaradi karcinogenosti njegova uporaba omejena.

Pridobiva se iz premogovega katrana, nekaterih frakcij nafte ali sintetsko. Sodeč po njegovi strukturni formuli bi ga imenovali cikloheks-1,3,5-trien, kar pa ni pravilno, ker nima stalnih dvojnih vezi. Benzen je namreč aromatska spojina s kontinuirnimi PI vezmi, zato je zanj bolj primerna skeletna formula z včrtanim krogom, ki ponazarja kontinuirni elektronski oblak.

Uporaba

V 19. in zgodnjem 20. stoletju se je benzen zaradi svojega prijetnega vonja uporabljal v kozmetiki, do leta 1920 pa tudi kot industrijsko topilo za razmaščevanje kovin, pripravo lepil in odstranjevanje barvnih premazov. Leta 1903 so ga začeli uporabljati za dekofeiniranje kave, vendar so postopek kmalu opustili. Ko so spoznali njegovo toksičnost, so ga nadomestili z drugimi topili, predvsem s toluenom, ki ima zelo podobne lastnosti, vendar ni karcinogen.

Benzen povečuje oktansko število bencina in zmanjšuje klenkanje motorja, zato se je uporabljal kot dodatek motornemu bencinu. Okrog leta 1950 ga je nadomestil svinčev tetraetil, zaradi toksičnosti svinčevih spojin pa se je namesto njega v nekaterih državah spet začel uporabljati benzen. Zaradi negativnih vplivov na zdravje in možno onesnaženje podtalnice je vsebnost benzena v bencinu v EU omejena na 1%, do leta 2011 pa naj bi se zmanjšala na 0,62%.

Toksičnost benzena ter njegova škodljivost za zdravje ljudi in živali

Benzen je toksičen in povzroča resne okvare zdravja. Manjše količine benzena v zraku nastajajo pri zgorevanju tobaka in drv, izparevanju bencina na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih motornih vozil in izpustih industrijskih plinov. Benzen vsebujejo tudi pare lepil, barvnih premazov, voskov za loščenje pohištva in detergenti. Povečane koncentracije benzena so predvsem na bencinskih črpalkah in neurejenih odlagališčih nevarnih odpadkov.

Kratkotrajno vdihavanje visokih koncentracij benzena lahko povzroči smrt, vdihavanje nizkih koncentracij pa povzroči zaspanost, vrtoglavico, povišan srčni utrip, glavobol, drhtavico, zmedenost in nezavest. Zaužitje večjih količin benzena povzroči bruhanje, razdraženost želodca, vrtoglavost, zaspanost, krče in smrt.

Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvaro kostnega mozga, posledice pa so anemija, krvavitve in oslabitev imunskega sistema, kar poveča verjetnost infekcij. Benzen povzroča tudi levkemijo in druge oblike krvnega raka.

Izpostavljenost benzenu je svetovni zdravstveni problem. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare jeter, ledvic, pljuč, srca, možganov, DNK in kromosomov. Prva poročila, da povzroča raka, so iz leta 1920. Kemična industrija je kljub mnogim poročilom v medicinski literaturi šele leta 1979 priznala, da povzroča raka pri človeku. Dotlej je poskušala ovreči vse študije, ki so so opravile na živalih in trdila, da benzen na človeka nima nobenega vpliva. Raziskave so dokazale, da benzen povzroča raka pri različnih vrstah preskusnih živali, ne glede na to, kako so mu bile izpostavljene. Pri nekaterih ženskah, ki so vdihavale velike koncentracije benzena, so se pojavile nepravilnosti v menstrualnem ciklu in zmanjšanje velikosti jajčnih celic. Vpliv benzena na plod noseče ženske in plodnost moškega ni raziskan.

Študije na živalih so pokazale manjšo porodno maso mladičev, zakasnitev razvoja kosti in poškodbe kostnega mozga.

Dve neodvisni študiji povezujeta benzen z redkimi oblikami raka ledvic. Prva študija je zajela šoferje cistern za prevoz bencina, druga pa mornarje na tankerjih, ki prevažajo benzen. Benzen je zdaj klasificiran kot karcinogen (razred 1), ker dolgotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam benzena v zraku pri občutljivih posameznikih povzroča levkemijo, akutno mielocitno levkemijo (AML) in akutno nelimfocitno levkemijo (ANLL) pa nesporno povzroča ravno benzen.

Vir: sl.wikipedia.org/wiki/Benzen

25 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


24. 5. 2010

Odziv MInistrstva za okolje in prostor

Vsebnost benzena v motornih gorivih

Kakovost motornih goriv v Republiki Sloveniji določa Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Uradni list RS, št. 63/06, Uradni list RS, št.92/06)

Ta uredba prenaša v pravni sistem Republike Slovenije Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva z njenimi kasnejšimi dopolnitvami ter spremembi Direktive 93/12/EGS z njenimi kasnejšimi dopolnitvami.

Namen Uredbe o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv je zmanjšanje emisije snovi v zrak zaradi uporabe tekočih naftnih goriv. Predpisane tehnične specifikacije zmanjšujejo emisije tako pri distribuciji goriv kakor tudi pri zgorevanju goriv v motorjih vozil. Hkrati pa te tehnične specifikacije omogočajo tudi pravilno delovanje motorjev, ne samo glede emisij temveč tudi glede njihove življenjske dobe. Uredba med ostalim določa tudi maksimalno vsebnost benzena v motornih bencinih. Ta je omejena na 1%.

Dodatno zmanjšanje emisij benzena zaradi motornih goriv zagotavlja tudi izvajanje Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina (Uradni list RS, št. 11/99). Ta predpisuje tehnične ukrepe na bencinskih servisih in skladiščih goriv, ki zmanjšujejo izpuste hlapov bencina v okolje.

Tehničnih specifikacij motornih goriv Republika Slovenija ne more enostransko spreminjati. Mnenja smo, da je vsebnost benzena v motornih gorivih glede na vplive na okolje, tehnične možnosti rafinerij in zahteve proizvajalcev vozil ustrezno urejena. Zato na nivoju EU ne nameravamo predlagati spremembe vsebnosti benzena v motornih gorivih.

Uporaba benzena v industrijske namene

Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05, Uradni list RS, št. 37/07, Uradni list RS, št. 88/09) v skladu z Direktivo Sveta 1999/13/ES določa posebne zahteve, povezane s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak. Tako med drugim opredeljuje:

  • mejne vrednosti koncentracij rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo
  • strupenih hlapnih organskih spojin, kamor sodi tudi benzen,
  • vrednotenje emisije hlapnih organskih snovi in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
  • obseg obratovalnega monitoringa,
  • posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije hlapnih organskih spojin v okolje.

Ta uredba določa tudi, da morajo upravljavci naprav, ki jih uredba zadeva, rakotvorne, mutagene in za reprodukcijo škodljive snovi nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to tehnično izvedljivo in se zaradi nadomestitve letni obratovalni stroški naprave ne povečajo za več kot trikrat. Po klasifikaciji predpisov o kemikalijah med te snovi sodi tudi benzen.

Uporaba benzena v industrijske namene v Sloveniji je urejanja skladno s predpisi EU in zagotavlja zmanjševanje emisij benzena ob upoštevanju tehnoloških možnosti.

Kakovost zunanjega zraka v republiki Sloveniji glede na ravni benzena

Benzen sodi v skupino onesnaževal, katerih ravni v zraku ureja zakonodaja tako na nivoju EU kakor tudi v Republiki Sloveniji. Mejne vrednosti benzena v zunanjem zraku določa Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02). V skladu z Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) je Vlada Republike Slovenije z Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku določila območjem v Republike Sloveniji razred onesnaženost zunanjega zraka. Na celotnem območju Republike Slovenije je raven benzena nizka, razen na območju mestnih občin Maribor in Ljubljana, kjer je zmerna. Tudi rezultati zadnjega ocenjevanja ravni onesnaževal v zunanjem zraku, ki ga je v letu 2009 pripravila Agencija za okolje , ne kažejo spremembe stanja. Kot primerjavo naj navedemo, da je Agencija v svojem poročilu celotno območje Slovenije opredelila kot previsoko onesnaženo z ozonom in delci PM10, onesnaženost z dušikovim dioksidom pa je na celotnem območju Slovenije zadovoljiva.

Na podlagi razmeroma dobre kakovosti zunanjega zraka glede na ravni benzena sklepamo, da je izvajanje zakonodaje, ki ureja zmanjševanje emisij benzena učinkovito.

Zaključek

Mnenja smo, da predlog prepovedi dodajanja benzena v naftne derivate in uporabe v industrijske namene ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji