26. 6. 2013
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Predlog v predlagani obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ker je podpiranje proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov eden od pomembnejših izvedenih in delujočih ukrepov za doseganje ciljev na področju obnovljive energije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo na podlagi podnebno energetskih predpisov EU.
Na pobudo ministrstva pristojnega za kmetijstvo je bila v letu 2010 spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije tako, da proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje 40 ali več prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso upravičene do podpore po tej uredbi. Proizvodnim napravam na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 25 in manj kot 40 prostorninskih odstotkov zrnja oziroma silaže prvih posevkov koruze in drugih pravih žit, se določi spremenljivi del referenčnih stroškov v višini 70 %.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Bioplinarne: Popolna prepoved uporabe poljščin za energetske namene in ukinitev obstoječih bioplinarn z uvedbo zakonske prepovedi ni mogoča. Glede obstoječih bioplinarn mora država spoštovati pogodbe sklenjene z bioplinarnami glede zagotovljenih odkupnih cen električne energije, ki so v večini primerov sklenjene za obdobje 15 let.
Glede vprašanja prioritet zagotavljanja energije iz obnovljivih virov je stališče ministrstva zelo jasno. V prvi vrsti je treba politiko na področju zagotavljanja energije usmeriti v naravne vire, kot so vodna, vetrna, sončna, geotermalna in lesna biomasa. Izraba kmetijskih surovin za energetske namene naj temelji predvsem na stranskih proizvodih kmetijske proizvodnje in kmetijski biomasi, ki ni neposredno primerna za hrano ali krmo.
Na ministrstvu smo že v jeseni 2010 zaznali težavo s prekomerno uporabo koruze in ostalih žit v procesu proizvodnje bioplina. Zavzeli smo stališče, da bi bilo potrebno v substratih bioplinskih naprav zagotoviti večji delež gnoja, gnojevke in ostalih odpadkov iz kmetijstva.
Glede na to, smo pričeli s postopkom spremembe Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in sicer v smeri znižanja podpor za bioplinske naprave, ki kot substrat v pretežni meri uporabljajo glavne njivske posevke.
Sprememba je bila sprejeta v mesecu juniju 2011. Skladno s spremembo za naprave preklopljene na omrežje po 1. 7. 2012 velja: »Proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje 40 ali več prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso upravičene do podpore po tej uredbi. Proizvodnim napravam na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 25 in manj kot 40 prostorninskih odstotkov zrnja oziroma silaže prvih posevkov koruze in drugih pravih žit, se določi spremenljivi del referenčnih stroškov v višini 70 %.«.
Zadevna sprememba je zaustavila trend gradnje večjih bioplinarn, ki v pretežni meri kot substrat uporabljajo glavne posevke, saj proizvodnja električne energije brez možnosti zagotovljenega subvencioniranega odkupa električne energije ni več ekonomična.
V prihodnje si bomo na MKO prizadevali za oblikovanje sheme podpor za proizvodnjo električne energije, ki bo prilagojena izgradnji manjših bioplinskih naprav v okviru posameznih kmetijskih gospodarstev in temeljila na izkoristku živinskih in rastlinskih odpadkov.
Uporaba pesticidov: Strategije države na področju zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) Slovenija je v letu 2012 sprejela nov Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, ki v naš pravni red prenaša zahteve Direktive o trajnostni rabi pesticidov. Na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih se uvaja institut Nacionalnega akcijskega programa, ki določa cilje zmanjševanja uporabe določenih FFS, časovnih načrtov in kazalnikov za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe FFS na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanja razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe FFS.
Nacionalni akcijski program (NAP) Ukrepi za zmanjšanje tveganj in vplivov uporabe FFS na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbe alternativnih pristopov ali tehnik so vključeni v prednostne programske usmeritve Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11).
Nacionalni akcijski program (v nadaljevanju: NAP) je namenjen določitvi količinskih ciljev, ukrepov, časovnih načrtov in kazalnikov za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe FFS na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanju razvoja in uvedbi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe FFS. Države članice bi morale spremljati uporabo FFS, ki vsebujejo snovi, ki zahtevajo posebno skrb, ter določiti časovne načrte in cilje za zmanjšanje njihove uporabe, zlasti ko je mogoče uporabiti kot ustrezen način za dosego ciljev zmanjšanja tveganja. Nacionalni akcijski načrti bi morali biti usklajeni z izvedbenimi načrti v drugi ustrezni zakonodaji Skupnosti in se jih lahko uporabi za združevanje ciljev, ki jih je treba doseči v okviru druge zakonodaje Skupnosti, povezane s pesticide.
Pri pripravi NAP so sodelovali ministrstvo, pristojno za FFS, drugi državni organi, strokovne institucije, interesna združenja, zbornice ter nevladne organizacije.
Posebni cilji NAP so:
- zmanjšanje porabe FFS (predvsem FFS, ki vsebujejo aktivne snovi, ki pri obnovitvi odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 ne bodo izpolnjevale ustreznih meril za odobritev iz odstavkov 3.6 do 3.8 priloge II navedene uredbe),
- strokovno upravičena uporaba FFS, ki naj temelji na izboljšanju tehnoloških postopkov pridelave gojenih rastlin, ob pomoči opazovalno-napovedovalne službe,
- izboljšanje strokovne usposobljenosti uporabnikov,
- zmanjšanje ostankov FFS v slovenskih pridelkih; MRL naj ne bi bila presežena v nobenem domačem pridelku,
- zmanjšanje onesnaženosti površinskih in podzemnih voda zaradi rabe FFS z vidika doseganja okoljskih ciljev za površinske vode v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, in za podzemne vode v skladu s predpisi, ki urejajo stanje podzemnih voda,
- izboljšan nadzor nad rabo FFS (za kmetijske in nekmetijske namene) in odstranjevanjem odpadne embalaže FFS,
- vzpostavitev sistematičnega spremljanja vplivov FFS na nekatere neciljne organizme, sistematično spremljanje zastrupitve čebel, ptic in rib, zmanjšanje števila zastrupitev čebel, rib in ptic, ki so posledica uporabe FFS, na najmanjšo mogočo mero,
- vzpostavitev sistematičnega spremljanja vplivov FFS na zdravje uporabnikov teh sredstev.
Pri izbiri ukrepov za dosego ciljev NAP so upoštevani gospodarski, socialni, okoljski in zdravstveni učinki, trenutna gospodarska in finančna kriza, zato so uporabljeni že vzpostavljeni sistemi in politika na področju kmetijstva. Nekemični ukrepi, ki imajo prednost v integrirani in ekološki pridelavi, so praviloma dražji oz. manj učinkoviti od kemičnih ukrepov. Zaradi tega je treba za dosego ciljev in hkrati ohranjanje konkurenčnosti pridelave hrane upoštevati, kako se to kaže v ekonomiki pridelave, za kar je potrebna celovita ekonomska analiza.
Ukrepi, ki so neposredno povezani z rabo FFS na ravni kmetijskega gospodarstva, vključujejo temeljna načela integriranega varstva rastlin iz priloge III Direktive 128/2009. Pri tem pristojne institucije omogočajo vse razpoložljivo orodje, informacije in svetovanje za dosledno uveljavljanje temeljnih načel.
Sprejeti Nacionalni akcijski načrt sledi zahtevi, ki ste jo izpostavili, predvsem v smislu zmanjšanje uporabe FFS v kmetijstvu. Spremljanje doseganje ciljev strategije bo mogoče na osnovi letnih poročil, ki ga bo izdelalo Ministrstvo, pristojno za FFS.