28. 6. 2013
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance je predlog pregledalo in pripravilo odgovor ter ga uskladilo z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot pristojnim ministrstvom za gospodarsko pravo.
1. Kratka analiza veljavne ureditve področja
Pravila glede izplačevanja dobička gospodarskih družb v slovenskem pravnem redu ureja Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009-UPB3 in spremembe, v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ki v 94., 95., 141., 142., 230., 231. in 293. členu določa način ugotavljanja in razdelitev dobička poslovnega leta družbe. Tako je za družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditno družbo določeno, da se na koncu vsakega poslovnega leta na temelju letnih računovodskih izkazov ugotovi dobiček ali izguba in se vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku ali izgubi. Družbeniku pripadajoči dobiček se pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, izračunani delež družbenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, pa se odpišeta od kapitalskega deleža. Od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo. Delež dobička, ki presega v skladu s prvim odstavkom 95. člena izračunane deleže dobička, in izguba v poslovnem letu se razdelita med družbenike po enakih delih. Za komanditno družbo, oziroma komanditiste, veljajo pravila določena v 95. členu ZGD-1. V družbi z omejeno odgovornostjo imajo družbeniki na podlagi 494. člena ZGD-1 pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kot je ugotovljen v letni bilance, če družbena pogodba ne določa drugače. Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače. Za delniške družbe veljajo določbe 230. in 231. člena , ki urejata uporabo in razdelitev dobička oziroma bilančnega dobička, ter 293. člen, ki določa pristojnosti skupščine glede uporabe bilančnega dobička. 230. člen tako določa obvezno uporabo dobička za pokrivanje pretekle izgube, oblikovanje zakonskih, obveznih ter statutarnih rezerv, nadalje dopušča upravi in nadzornemu svetu oblikovanje dodatnih rezerv iz dobička. Delničarji imajo pravico do deleža v bilančnem dobičku, razen če je skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička v skladu z zakonom ali statutom odločila, da se bilančni dobiček uporabi za druge rezerve iz dobička ali da se bilančni dobiček ne razdeli delničarjem (preneseni dobiček). 293. člen določa pristojnost skupščine glede uporabe bilančnega dobička. Deleži delničarjev v bilančnem dobičku se skladno s prvim odstavkom 231. člena določijo v sorazmerju z njihovim deležem v osnovnem kapitalu.
ZGD-1 v členih 269. in 284. določa pravico poslovodstva in članov nadzornega sveta do udeležbe pri dobičku. 269. člen določa, da se s statutom družbe lahko določi, da se članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba pri dobičku, s tem, da se višina udeležbe pri dobičku praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe. 284. člen ZGD-1 pa določa, da člani nadzornih svetov družb ne morejo biti udeleženi pri dobičku.
2. Analiza predloga in razlogi za njegovo neprimernost
Ministrstvo za finance je preučilo predlog, da bi gospodarske družbe v neposredni lasti države zavezali, da 80% ugotovljenega dobička vplačajo v proračun države. Opozoriti je potrebno, da bi tak ukrep veljal le za gospodarske družbe, ki so v neposredni lasti države, v primerih družb, ki so v posredni državni lasti, pa bi dividende prejeli lastniki družb (KAD, SOD, PDP, DSU in Modra zavarovalnica).
Glede na trenutno zakonsko ureditev predlagan ukrep ni primeren, saj družbe ne bi zmogle izpolnjevati zakonskih obvez, ogrožen pa bi bil lahko tudi nadaljnji razvoj posamezne družbe, saj se ravno dobiček uporablja za razvoj dejavnosti gospodarskih družb. Iz veljavne zakonodaje tudi izhaja, da se dobiček deli med vse lastnike in si tako država ne more zagotoviti večjega deleža od tistega, ki ji glede na lastniški delež pripada. Če bi zahtevali, da se 80% dobička vplača v proračun RS, bi s tem oškodovali ostale lastnike družb. Predlagan ukrep bi bil sicer potencialno možen zgolj v primerih, ko so družbe v 100% lasti države in bi bil tak sklep izglasovan na skupščini, vendar zgolj v primeru, ko s tem ne bi bilo ogroženo izpolnjevanje zakonskih zavez in nadaljnji obstoj in razvoj družbe, ter tak sklep ne bi ogrozil likvidnost družbe.
Posredujemo še pojasnilo glede prejetih dividend v letu 2012, ko je država od družb v njeni neposredni lasti za leto 2011 pridobila največji možen obseg dividend, ne da bi s tem ogrozila nadaljnjega razvoja posamezne družbe. Tako je bilo v proračun RS vplačano za dobrih 143 milijonov eurov dividend in udeležbe na dobičku. Enak cilj bo Republika Slovenija zasledovala tudi v letu 2013.