Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakon o kontrolni dividendi ali odgovor na vprašanje Čigavo je podjetje država RS?

3010 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Če proučimo državo kot podjetje, se nam pojavi v bilanci stanja vprašanje, kdo je lastnik kapitala tega podjetja in kaj ta ustanovitveni kapital pokriva v aktivi bilance stanja. Nedvomno je to njen teritorij, kajti brez teritorija tudi države ni. Ker pa teritorij ni deljiv, tudi ustanovitveni kapital podjetja država ni prenosljiv. Podjetje država tako ne more objaviti stečaja, si čimer bi pokrila vse obveznosti do upnikov iz stečajne mase, v kateri je tudi njen teritorij, ozemlje, saj bi s tem nehala obstajati Upniki lahko zahtevajo poplačilo obveznosti samo od lastnikov kapitala države, ki za obveznosti države jamčijo solidarno z vsem svojim premoženjem in tekočimi prihodki. To se tudi v resnici dogaja v vseh prezadolženih državah, kar se bo zgodili tudi Sloveniji, ko bo vrednost vsega njenega kapitala padla na golo nedefinirano vrednost njenega ozemlja. Ali drugače, ko v premoženju države ne bo ostalo nič drugega, kot njen teritorij. Če pogledamo aktualno bilanco stanja podjetja RS, se je to že zgodilo, saj njeno premoženje v državnih podjetjih z njihovo prodajo ne more več pokriti vseh njenih obveznosti do upnikov, ki so nastale v zadnjih desetih letih zadolževanja in trojka že trka na vrata. V ustavah vseh demokratičnih držav je zapisano, da je na oblasti ljudstvo, vsi državljani, z glasovalno pravico enega glasu na volitvah in referendumih. Ko to politično pravico prevedemo v jezik ekonomije, izraz oblast postane last. Oblast nad nekim podjetjem ima tisti, ki ima v lasti kapital tega podjetja. Ker pa nihče ne more ustanoviti podjetja brez soglasja države in ga registrirati, to pomeni, da je podjetje država partner vseh podjetij, registriranih na njenem teritoriju, na osnovi česar tudi od vseh pobira lastniško dividendo iz davka na dobiček. Davek na dobiček je tako tudi edini dobiček podjetja država, ki ga vlada, niti trojka, ne moreta uporabiti za pokrivanje obveznosti države, saj je teritorij v neprenosljivi lasti države, njen kapital pa v neprenosljivi lasti ljudstva, v lasti vseh državljank in državljanov.

Kaj so dobre lastnosti predloga?

Ena je v tem, da bodo vsi državljani lahko kontrolirali vlado vsak mesec na osnovi višine prejete dividende, ki bo vsakokrat za vse enaka. Če bo naraščala, bo to znak, da vlada podjetje država vodi v redu, če bo padala, pa ne. Druga v tem, da se vlada ne bo imela zakaj bati referndumov o zakonih, ki bodo večali dobiček gospoarstva, saj je vir im mera dividende pobrani davek na dobiček. Tretja pa v tem, da bo dividenda tudi socialni korektiv, ki bo kompenziral dohodke najrevnejšim slojem, katere jim bo pobralo nižanje plač ali dvig DDV, torej inflacijo. Ker bo skupen motiv vseh zdravje gospodarstva, se tudi fiskalnega pravila ne bo potrebno bati, ker ga nikoli ne bo potrebno uporabiti v drastičnih ukrepih. Če pa z izplačevanjem kontrolne dividende ne začnemo takoj, bodo varčevalni zakoni padali na referendumih kot muhe, skupaj s fiskalnim in sledi še samo bankrot in izguba suverenosti.

Vladi, parlamentu in vsem lastnikom in upravljalcem kapitala podjetja RS zato predlagam, da zašitijo svojo suverenost s sprejemom Zakona o delnici države in kontrolni dividendi iz davka na dobiček, na osnovi česar bodo dobili v roke vsak mesec v denarju edino pravo informacijo za dobičkonosno upravljanje podjetja država, s čimer bo to podjetje postalo iz slabega dober gospodar. Vsekakor je potrebno sprejeti zakon vsaj istočasno s sprejemom fiskalnega pravila in eventuelnim prihodom trojke, kajti edino na ta način si bosta vlada in parlament pridobila zaupanje ljudstva za sprejem vseh varčevalnih ukrepov za izhod iz krize.

Vlada mora pričeti voditi državo kot podjetje v enaki in neprenosljivi lasti vsega ljudstva!

Podrobnejša obrazložitev je v priponki enourne oddaje z naslovom "ČIGAVA JE DRŽAVA?" http://www.youtube.com/watch?v=4epwR0ouGJE

21 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR sstane 17 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 6. 2013

Odziv Ministrstva za finance

1.Kratka analiza veljavne ureditve področja

Predlog se nanaša na širok spekter področij, ki so med drugim urejena z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13, 47/13, 47/13, 47/13), Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 83/09 Odl.US 33/11, 91/11, 100/11 Skl.US, 32/12, 57/12, 44/13 Odl. US), Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 110/09-ZDavP-2B (1/10 popr.), 43/10, 59/11, 24/12, 30/12 in 94/12), Stvarnopravnim zakonikom (Uradni list RS, št. 87/02 in 18/07), Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, 55/09 Odl. US in 86/2010-ZSPDSLS) in drugimi predpisi.

2.Analiza predloga in razlogi za njegovo neprimernost

Ministrstvo za finance ugotavlja, da predlog temelji na poskusu vzpostavitve neposredne analogije med konceptom države in konceptom gospodarske družbe oz. podjetjem, kot njene pojavne oblike. Strinjamo se, da je na prvi pogled mogoče prepoznati posamezne sorodne elemente, vendar menimo, da teh elementov ni mogoče prosto prestavljati iz konteksta enega koncepta v drugega. Menimo da predlog ni primeren in ni sprejemljiv zlasti iz naslednjih razlogov:

  • država je subjekt mednarodnega javnega prava, medtem ko je gospodarska družba subjekt zasebnega prava, zaradi česar nista podvržena enakim pravilom. Država se od gospodarske družbe že na prvi pogled loči po tem, da ima stalno prebivalstvo, teritorij, oblast in sposobnost vstopati v razmerja z drugimi državami. Državni teritorij je natančno določen prostor (kopno, vode in zrak), na katerem se nahaja prebivalstvo ter izvaja suverena politična oblast, vendar kot tak ni v pravnem prometu in ga ni mogoče obravnavat kot premoženje države. Na državnem teritoriju se kot njeno stvarno premoženje države štejejo premičnine in nepremičnine, slednje kot prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami;
  • trditev predlagatelja, da država ne more objaviti stečaja sicer dobesedno drži, vendar država lahko razglasi bankrot. Gre za politično odločitev vlade in sporočilo upnikom, da država ne more izpolnjevati svojih obveznosti. Posledice takšnih odločitev, ki so se v zgodovini že večkrat zgodile, so običajno gospodarske sankcije, prestrukturiranje oz. odpis dolgov, devalvacija, povišana brezposelnost ipd.;
  • trditev, da »lahko upniki zahtevajo poplačilo obveznosti samo od lastnikov kapitala države, ki za obveznosti države jamčijo solidarno z vsem svojim premoženjem in tekočimi prihodki«, pod predpostavko, da predlagatelj primerja državo s kapitalsko družbo, ne drži. Delničarji/družbeniki praviloma ne odgovarjajo s svojim premoženjem, razen v izjemnih primerih, izrecno določenih z zakonom;
  • trditev, da »v ustavah vseh demokratičnih držav je zapisano, da je na oblasti ljudstvo, vsi državljani, z glasovalno pravico enega glasu na volitvah in referendumih«, ne drži. Volilne pravice nimajo vsi državljani, temveč le državljani, ki so dopolnili 18 let. Prav tako volilne pravice, ki jo, kot človekovo pravico, posameznik pridobi na podlagi ustave, ni mogoče neposredno primerjati z glasovalno pravico (upravljalska pravica), ki se pridobi prostovoljno – s sklenitvijo pogodbe, na podlagi svobodne in resne izjave volje;
  • trditev, da »nihče ne more ustanoviti podjetja brez soglasja države in ga registrirati, to pomeni, da je podjetje država partner vseh podjetij, registriranih na njenem teritoriju, na osnovi česar tudi od vseh pobira lastniško dividendo iz davka na dobiček«, v enem delu ne drži, v drugem pa ni jasna oz. ni smiselna. Za ustanovitev gospodarske družbe oz. podjetja se soglasje države ne zahteva, saj Ustava Republike Slovenije določa, da je gospodarska pobuda svobodna in da lahko zakon določa le pogoje ustanavljanja. Tudi, če bi se soglasje države zahtevalo, to ne prejudicira kapitalske udeležbe države v gospodarskih družbah, ustanovljenih na njenem teritoriju. Država nima pravice do dela dobička vseh gospodarskih družb, ustanovljenih na njenem teritoriju, temveč do dela dobička oz. dividend le tistih gospodarskih družb, katerih imetnica vrednostnih papirjev je, te dividende pa so prihodek proračuna. Davek od dohodkov pravnih oseb, za katerega so, pod pogoji predmetnega zakona, zavezanke vse pravne osebe domačega in tujega prava, je prav tako prihodek proračuna Republike Slovenije. Glede na to, da je Republika Slovenija že upravičena do dividende, uvedba »dividende« na davek od dohodkov pravnih oseb, ki bi jo »pobirala« država, ni smiselna. Iz predloga sicer posredno izhaja, da bi v končni fazi do navedene »dividende« bili upravičeni državljani in sicer v obliki »socialnega korektiva«. V zvezi s tem je treba poudariti, da so davki temeljni vir sredstev za uresničevanje nalog države. Niso samo sredstvo fiskalne politike države, temveč tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske politike in drugih sorodnih politik. Vse navedene politike tako že lahko štejemo kot oblike socialnih korektivov, pri čemer je treba poudariti, da se ne financirajo zgolj posredno oz. izvedeno iz enega vira (»dividenda od davka«), temveč iz več virov (vseh davkov).

V zvezi z namenom predloga, da se z »Zakonom o delnici države in kontrolni dividendi iz davka na dobiček« zaščiti suverenost Republike Slovenije, je treba opredeliti vsebino in omejitve suverenosti, ki se sicer kaže kot pravna vrhovnost in neodvisnost državne oblasti. Suverena država lahko z vstopom v mednarodno organizacijo in s sklepanjem mednarodnih pogodb po lastni volji prenese del svoje suverenosti. Vendar, ko je država v položaju, da ji bodisi mednarodna organizacija, katere članica je, bodisi druge članice mednarodne organizacije ali bodoče pogodbene partnerice narekujejo vsebino in pogoje dogovora (npr. pomoč državi), in ko zunanje zahteve posežejo v sfero njene notranje politike (npr. določanje znižanja plač, pokojnin, omejitve proračunskih izdatkov itd.), je nedvomno prizadeta njena samostojnost in neodvisnost pri določanju ekonomske, kulturne, še zlasti pa socialne politike. Položaj države do tistih, ki ji določajo pogoje pomoči, v vsebinskem pogledu pomeni dejansko omejitev njene suverenosti ne glede na to, da formalno mednarodnopravno ostaja suverena država. Suverenost je ena temeljnih pravic države po mednarodnem običajnem pravu in hkrati na temelju Ustanovne listine Združenih narodov (pravica do suverene enakosti – 2. člen Ustanovne listine) eno od temeljnih načel sodobnega mednarodnega prava. Prav zato je njeno omejevanje dopustno le z izrecnimi določili mednarodnih pogodb in sklepi mednarodnih organizacij, ki jih je treba tolmačiti restriktivno. To po drugi strani pomeni, da država, kot članica ene ali več mednarodnih organizacij, s posameznim nacionalnim predpisom ne more veljavno dodatno zaščititi svoje suverenosti v nasprotju z navedenimi mednarodnimi pravnimi viri.

Priloge:

Komentarji