3. 6. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma je treba pojasniti, da tako državni organi kot občine, javni zavodi, javne agencije in javni skladi opravljajo naloge, ki izhajajo iz zakona, podzakonskega predpisa ali ustanovitvenega akta. Ne glede na navedeno p je Vlada Republike Slovenije že v lanskem letu, torej na začetku mandata prejšnje vlade, pričela z aktivnostmi, ki so pomenile organizacijsko racionalizacijo in s tem posledično tudi zmanjšanje števila tako organov in organizacijskih enot kot tudi števila zaposlenih. V skladu z odločitvijo vlade so tako ministrstva izvajale postopke racionalizacije organiziranosti organov v sestavi, javnih zavodov, javnih agencij in skladov, kar je dejansko pomenilo odločitev za optimizacijo poslovnih procesov in bolj racionalno organiziranost javnega sektorja, in v nadaljevanju tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Glede na spremenjene poslovne procese in postopke ter upoštevaje javno finančne razmere pa so aktivnosti vlade usmerjene tudi v znižanje števila zaposlenih. Z realizacijo sprememb zakona o vladi in zakona o državni upravi, ki na novo ureja ministrstva in njihova delovna področja, se je v preteklem letu zmanjšalo število ministrov in ministrstev, hkrati pa so v pristojnost posameznih ministrstev prešla tudi delovna področja nekaterih vladnih služb, kar pomeni tudi manj vladnih služb.
Števila zaposlenih se je v organih državne uprave v zadnjih letih zmanjševalo, v letu 2012 pa je bil ukrep omejevanja zaposlovanja v celotnem javnem sektorju sprejet in uzakonila konec meseca maja 2012 z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 - ZUJF). ZUJF je bil predlagan s ciljem zagotavljanja vzdržnih javnih financ, zagotavljanja zakonskega okvira za učinkovito upravljanje z javnimi financami in zagotavljanja makroekonomske stabilnosti ter trajnega in stabilnega narodnogospodarskega razvoja. Zakon korenito posega v znižanje strukture in tudi obsega javnih izdatkov, vse to pa z namenom, da bi se povečale možnosti za rast, ki je ključni predpogoj za vzpostavitev dolgoročnega razvoja Slovenije. V zadnjih letih se je gospodarsko in javnofinančno stanje v Sloveniji namreč močno poslabšalo, v nasprotju s številnimi državami članicami EU pa Slovenija doslej še ni bila izpostavljena korenitejšim reformam in posegom v javne izdatke.
Glede agencij pojasnjujemo, da je podlaga za ustanovitev in delovanje javnih agencij Zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002, 51/2004-EZ-A, in 33/2011-ZEKom-C), kjer je v II. poglavju določeno, da se javna agencija ustanovi z ustanovitvenim aktom, ki ga sprejme ustanovitelj v skladu s tem zakonom in na podlagi posebnega zakona, ki daje podlago za ustanovitev javne agencije. Javno agencijo lahko ustanovi Vlada Republika Slovenija, ali samoupravna lokalna skupnost ali zveza samoupravnih lokalnih skupnosti. Podlaga za ustanovitev javnih skladov pa je Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008 in 8/2010-ZSKZ-B) kakor tudi akt o u ustanovitvi, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije in s katerim se določi statusno pravno obliko, naloge, organe, osnovi kapital, predmet upravljanja ipd. Vsaka izmed obstoječih agencij deluje na svojem delovnem področju in opravlja določene specializirane naloge. Podatki kažejo, da se je tudi število javnih agencij in javnih skladov zmanjšalo, in sicer:
1. Ministrstvo za finance: a) 2012: 4 agencije in 1 sklad b) 2013: 4 agencije in 1 sklad
2. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo a) 2012: 3 agencije in 3 skladi b) 2013: 2 agenciji in 1 sklad
3. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport a) 2012: 4 agencije in 1 sklad b) 2013: /
4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport a) 2012: / b) 2013: 2 agenciji
5. Ministrstvo za kulturo a) 2012: / b) 2013: 2 agenciji in 1 sklad
6. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor a) 2012: 4 agencije in 1 sklad b) 2013: 4 agencije in 1 sklad
7. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje a) 2012: 2 sklada b) 2013: 2 sklada
8. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo a) 2012: 1 agencija b) 2013: /
9. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti a) 2012: 3 skladi b) 2013: 2 sklada
10. Ministrstvo za zdravje a) 2012: 1 agencija b) 2013: 1 agencija
Upoštevaje navedeno je torej možno trditi, da racionalizacija in reorganizacija državne uprave in tudi javnega sektorja v celoti že poteka, saj je bila deloma izvedena z realizacijo sprememb v številu ministrstev, preverjena pa je bila smotrnost organiziranosti določenih organov v sestavi, javnih zavodov, javnih agencij in skladov.
Glede predloga v zvezi s številom občin pojasnjujemo, da bo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pripravilo Strategijo razvoja lokalne samouprave v Sloveniji. Eden od poudarkov v strategiji bo tudi na kakšen način doseči postopno zmanjševanje števila občin. Dejstvo je, da nekonsistentna mreža občin povzroča težave, saj so naloge vseh občin kakovostno enake, razlikujejo se le količinsko. Že opravljena analiza organizacije in delovanja občin je pokazala, da je pomanjkanje kadrovskih in finančnih zmožnosti predvsem manjših občin glavni problem, ki občine ovira pri učinkovitejšem organiziranju dela in zagotavljanju zakonitosti delovanja občinskih uprav. Zmanjšanje števila občin bo mogoče doseči postopoma ob spoštovanju ustave in Evropske listina lokalne samouprave. Menimo, da se je mreža občin ustalila, njihovo število pa bi se ob ustreznih spodbudah lahko postopno zmanjševalo. Ob širšem družbenem soglasju bi bilo mogoče pričeti s širšim reformnim procesom, katerega cilj bi bile večje, sposobnejše in bolj avtonomne občine. Proces bo moral glede na ustavni in zakonski položaj občin temeljiti predvsem na prostovoljnem združevanju občin v okviru zakona, ki bo urejal način in roke za združevanje občin in pristojnosti zakonodajalca.
Občine je treba spodbuditi k povezovanju in skupnemu opravljanju nalog, ki presegajo sposobnosti vsake od njih, je pa v njihovem interesu, da jih opravljajo skupaj. V daljšem obdobju pa bo to zagotovo pomenilo bolj smotrno porabo javnih sredstev.
Upoštevaje navedeno je torej glede predloga možno zagotoviti, da aktivnosti za racionalizacijo tako v organizacijski strukturi kot glede števila zaposlenih v javnem sektorju že potekajo, v programu dela vlade pa so vključene tudi nadaljnje aktivnosti na tem področju.