Polletno poročilo o učinkih ZUJF

Odziv Ministrstva za finance

Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je bil sprejet maja 2012, so se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spremenile in dopolnile določbe 39 zakonov, ki so pomenile začasne ali trajne ukrepe. Z zakonom so se določili trajni ukrepi na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice ter začasni ukrepi na področju sofinanciranja investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na dodano vrednosti in dohodnine. Zakon je v večji meri imel vpliv na prihodke in odhodke državnega proračuna, medtem ko je del ukrepov imel učinek tudi na širši javni sektor oziroma ostale blagajne javnega financiranja (predvsem ukrepi s področja stroškov dela tako na odhodkovno kot na prihodkovno stran ZPIZ-a in ZZZS-ja).

V letih po sprejetju ZUJF-a je bilo skozi intervencijske zakone ter spremembe zakonov in dogovore s socialnimi partnerji sprejetih še več ukrepov z namenom omejevanja rasti odhodkov, nekateri od njih so postali del sistemskih zakonov in so trajne narave. Nekateri ukrepi iz ZUJF-a pa so bili naknadno spremenjeni z zakoni, dogovori ter sodnimi odločbami, kar velja zlasti za ukrepe z vplivom na stroške dela, socialno varstvo in družinsko politiko ter pokojnine. Prav tako so bili po sprejetju ZUJF-a nekateri ukrepi spremenjeni s področno sistemsko zakonodajo, ki je imela nasproten učinek, zato je težko natančno izolirati učinek ukrepov ZUJF-a v skupnem finančnem učinku na posameznih področjih. Sledljivost učinkov ukrepov ZUJF je iz navedenih razlogov omejena. Prihranki so bili vidni zlasti v prvem polnem letu uveljavitve ukrepa, v naslednjih letih pa so bili učinki manjši oz. ne pomenijo dodatnega zniževanja odhodkov, temveč le ustalitev odhodkov na določeni ravni.

Zaradi omenjenih vsebinskih in metodoloških omejitev izračunov učinkov ZUJF-a na vsakih 6 mesecev ni smiselno prikazovati.