2. 11. 2015
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti že urejata Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11-ORZPPOGD4 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju besedila: ZPPOGD) in Uredba o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 3-4/1_0 in v nadaljevanju besedila: uredba).
Temeljna načela, ki jih upoštevata ZPPOGD in uredba, so predvsem zagotovitev enakih meril za določanje prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države in/ali samoupravne lokalne skupnosti, ter da morajo prejemki poslovodnih oseb spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavljati, da so prejemki v skladu z dosežki in finančnim stanjem družbe. ZPPOGD namreč določa pravila, ki jih morajo člani organov nadzora družb upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb (pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam) poslovodnih oseb (predsedniki in člani uprav, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi).
Dne 26. 4. 2014 je začel veljati Zakon o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/2014; v nadaljevanju besedila: ZSDH-1), ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države in delovanje Slovenskega državnega holdinga, d. d. (v nadaljevanju besedila: SDH). Temeljna načela ZSDH-1 so načelo skrbnosti in odgovornosti, načelo neodvisnosti, načelo preglednosti in načelo gospodarnosti.
Ker je država pomembna lastnica podjetij v Sloveniji, je osnovno poslanstvo SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih družb iz svojega portfelja. Dejavno lastništvo pomeni med drugim osredotočanje na ustvarjanje vrednosti za lastnike, torej za Republiko Slovenijo in SDH. Splošni cilj podjetij z lastništvom države, ki jih SDH upravlja, je uspešno, dobičkonosno, gospodarno poslovanje, ustvarjanje vrednosti in v mnogih primerih učinkovito opravljanje nalog posebnega javnega interesa. V povezavi z optimizacijo stroškov dela, SDH od družb pričakuje, da se sprejmejo ustrezni ukrepi in potrebne spremembe pogodb oziroma drugih aktov v smeri optimizacije stroškov dela. Ustrezni ukrepi optimizacije zaobsegajo organe vodenja, zaposlene ter druge osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugih pravnih temeljev (npr. avtorska pogodba, pogodba o delu). Racionalizacija stroškov dela poteka v smeri prilagoditve stroškov dela prihodku družbe, dobičku družbe ter pričakovanjem SDH glede donosa na kapital in dividend donosnosti. To velja za družbe s kapitalsko naložbo države kot tudi za podrejene družbe v skupini, v kateri ima družba s kapitalsko naložbo države položaj nadrejene družbe.
Iz navedenega je razvidno, da pozitivna zakonodaja lastnikom že sedaj omogoča, da zastavijo poslovodstvu cilje poslovanja, med katerimi je lahko tudi zahteva za stroškovno učinkovito ravnanje in optimizacijo stroškov ter nadzor nad uresničevanjem teh ciljev. Zato Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ne vidi potrebe po dodatnem normiranju.