Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Nujna sprememba Zakona o igrah na srečo ZIS-C

9955 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi neusklajenega, neizvedljivega, nesorazmerenga in nepremišljenih določil v 6. čl. in 107.čl. Zakona o igrah na srečo ZIS-C. Konkretni sporni določili sta: V 6.čl. ZIS-C: »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.« V 107.čl. ZIS-C: »Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo.« S tem se predvideva, da so vse telekomunikacijske povezave, preko katerih je možno na kakršen koli način dostopiti do katerega koli tujega ponudnika avtomatično postanejo predmet pregleda nadzornega organa. Pri temu pa lahko nadzorni organ mimo določil krovnega zakona naloži omejitev, ki tehnično ni izvedljiva, oziroma ne more doseči željenega učinka. Razlogi za odpravo ali takojšnjo spremembo teh določil so sledeči:

  • Neusklajenost: Predlog znotraj vlade med posameznimi resorji ni bil usklajen. Glede na javno objavo Ministrstva za visoko šolstvo in znanost (MVZT) z dne 13.1.2010 je edini logičen sklep ta, da je bil Direktorat za informacijsko družbo (DID), ki deluje v okviru MVZT, nad predlogom podobno presenečen, kot je bila presenečena tudi javnost. Najverjetnejša razlaga, zakaj je do tovrstnega presenečenja prišlo pa je ta, da Ministrstvo za finance (MF) predloga sploh ni uskladilo z ostalimi resornimi ministrstvi, oziroma ni pravilno ugotovilo posledice zakona. Torej MG na predstavitvi zakona narobe menilo, da je zakon usklajen, saj svojega dela sploh ni opravilo.
  • Neusklajenost: Navedena določba je v nasprotju z že obstoječo zakonodajo. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu ZEPT-A v 3. odst. 9. čl. predvideva, da je edini način, da se ustavi ali omejo določeno vrsto prenosa podatkov odredba sodišča. Torej sta zgoraj navedeni določbi neusklajeni s področno zakonodajo, saj predvidevata, da lahko to omejitev pri ponudniku izključnega prenosa podatkov samostojno odredi tudi inšpektor organa za področje, ki sploh ni pristojno za informacijsko družbo ali elektronske komunikacije.
  • Neizvedljivost: Navedena določba je tehnično tudi neizvedljiva, saj obstajajo samo tri rešitve ali njihove kombinacije, s katerimi se lahko poskuša doseči preprečitev dostopa do tuje spletne strani, ki se ne nahaja v jurisdikciji Republike Slovenije. Preprečevanje razreševanja naslovov oziroma spremembo DNS odgovorov je možno zaobiti z izbiro tujih DNS ponudnikov ali uporabo lastnega DNS strežnika, namesto operaterjevega. Prvo možnost omogoča in reklamira tudi podjetje Google, druga možnost je običajna praksa v srednjih in velikih podjetjih. Omejevanje neposredne povezljivosti z IP naslovom se da zaobiti z uporabo plačljivih ali pa brezplačnih posredovalnikov in anonimizatorjev prometa. Uporabnikom najlažje dostopen je Tor, s katerim se takšne omejitve popolnoma zaobide, brez kakršnega koli tehničnega znanja s strani uporabnikov. Možnost omejevanja z uporabo DPI tehnologij, pa je primarno omejena na nešifrirane komunikacije, ko pa se začne uporabljati varen dostop do spletnih strani (t.i. https ali SSL protokol), oziroma sistem za anonimizacijo, ki podatke med transportom šifrira. Zaradi vseh teh popolnoma tehničnih razlogov je določba v svojem bistvu neizvedljiva.
  • Nesorazmernost: Navedena določba je zaradi stranskih posledic poskusa izvedbe nesorazmerna. V primeru omejevanje ali izbire DNS odgovorov ter v primeru omejevanja komunikacije z določenim IP naslova, se s tem prepreči ne samo spleten dostop do igre na srečo, temveč tudi vse ostale komunikacije, ki potekajo preko tega poimenskega naslova, s čemer se preseže obseg morebitne odredbe, saj se začne brez pravne podlage omejevati podatke na način, ko operater oziroma ponudnik storitve izključnega prenosa začen izbirati podatke in se s tem izpostavi odgovornosti za vsebino prenešenih podatkov. Uporaba DPI tehnologij za pregledovanje vsebine komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi tako zbranih podatkov, pa bi predstavljalo kršitev 5. odst. 103. čl. Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-B, ki eksplicitno našteva primere in način na katerega sme operater nadzorovati ali prestrezati komunikacije. V najširšem pojmovanju tajnosti občil, pa je vsako določilo o posegu v to tajnost v nasprotju s 37. čl. Ustave Republike Slovenije, če ni nujno potrebno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost držaev - zahteve, ki v tem primeru zagotovo niso izpolnjene. Čeprav nazorni organ za izvajanje tega določila - UNPIS te pristojnosti nima, bodo nujne stranske posledica tudi omejitev drugih komunikacij, ki se jih morebitna odredba ne zadeva, ali pa sistemski in sistematičen vpogled v vsebino komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi le teh. Pri temu pa bo vse tehnične omejitve tudi za laika še vedno enostavno zaobiti, torej svojega cilja, ne glede na povzročeno postransko škodo, ne bo možno doseči, ali pa bo izkupiček minimalen, kar bo glede na povzročeno škodo nesprejemljivo.

Utemeljitev razloga nepremišljenosti, pa se nanaša na javno izjavo direktorja UNPIS v odgovorih na vprašanje časnika Finance, objavljenih dne 18.1.2010:

  • Čeprav se gre za vprašanje omejevanja dosegljivosti in dostopnosti posameznih delov omrežja in poseg v svobodo in zasebnost komuniciranja, UNPIS še ne ve kako natančno bodo cenzuro izpeljali. (1. odgovor)
  • Čeprav še ne vedo kako bo cenzura izvedena, razmišljajo o preusmeritvi na drugo, dovoljeno stran, kar je sporno iz vidika varstva osebnih podatkov in varstva konkurence na domačem trgu. (1. odgovor)
  • Pri pripravi predloga so se posvetovali z bankami in združenjem bank, vendar pa ti niso bili navdušeni nad predlogom spremljanja namena nakazil. UNPIS pa se je prikladno pozabil posvetovati MVZT kot resornim ministrstvom, operaterji ali združenjem operaterjev, ki bi mu lahko posjasnili, da ravno tako niso navdušeni nad takšnim predlogom, kot je bil sprejet. Hkrati pa bi lahko ti predstavniki pojasnili zakaj je razlog nesorazmeren in neizvedljiv, kakor je to pojasnjeno zgoraj. (2. odgovor)
  • Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bila omenjena tudi višina vložka. Čeprav bo vložek potreben tudi na strani operaterjev, se o temu ni posvetovalo in se ga je v celoti spregledalo. (2. odgovor)
  • Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bil podano tudi mnenje, da bo še vedno obstajala možnost zlorab, saj je mogoče nov račun odpreti takoj. Pri poskusih blokiranja končnih komunikacijskih točk na internetu je možnost zlorab oziroma enostavnost izogibanja takšnim oviram še lažja, pa je bilo to ravno tako spregledano. (2. odgovor)
  • Navedeno je bilo, da ta podjetja razen iger na srečo ponujajo še duge produkte in storitve, zaradi česar je nemogoče nadzirati transakcije. Hkrati pa so spregledali, da lahko te "druge stvari" ponujajo tudi na istih imenskih ali IP naslovih, pri čemer bi blokada nujno povzročila tudi omejitev dostopa do teh produktov in storitev, s čemer se bi kršilo pravni red EU. (2. odgovor)
  • UNPIS ve, da nima pooblastila za zbiranje osebnih podatkov, preusmerjanje na alternativne legalne spletne strani, pa bi omogočilo zbiranje osebnih podatkov komurkoli, ki bi nadzoroval te alternativne legalne spletne strani. (3. odgovor)
  • UNPIS je ugotovil, da npr. Pošta Slovenije poštne pošiljke ne sme zadrževati ali v njo vpogledovati. Hkrati pa brez posveta in uskladitve s pristojnimi resornimi minstrstvi od operaterjev elektronskih komunikacij zahtevajo natančno to. (4. odgovor)
  • UNPIS je pravilno ugotovil, da pri telefoniranju ravno tako nimajo nikakršnih pristojnosti, hkrati pa so spregledali področni zakon (ZEKom-B), ki pri varovanju zasebnosti komunikacij ne ločuje med različnimi vrstami operaterjev komunikacijih omrežij - telefonskih, internetnih ali drugih. (4. odgovor)

Na podlagi vseh odgovorov, ki so bili dani s strani pooblaščene osebe nadzornega organa, je razvidno, da nadzorni celo organ sam, kot pripravljalec osnutka besedila sprememb, nima nikakršnega vpogleda v zakonodajo, ki ureja delovanje informacijske družbe, se sploh ni usklajeval s pristojnim ministrstvom, se ni posvetoval s prizadeto javnostjo in nima niti približno iydelanega predloga kako naj bi vse skupaj sploh delovalo in kakšni bodo stroški vzpostavitve tehnično neuporabnih sistemov. Sistemov, ki jih bo tudi za laike enostavno zaobiti. Vse to se lahko zajame samo v besedo "nepremišljeno". Na podlagi te utemeljitve predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi vseh sistemskih napak, ki so pripeljale do tako slabega predloga in k pripravi popravkov ravnokar sprejetega Zakona o igrah na srečo ZIS-C. Stališče MVZT, DID: http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12023/6430/ Članek Finance: http://www.finance.si/268954/Kako-in-kje-lahko-hazarderje-nadzira-Veliki-brat/rss

51 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R Rudi 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 3. 2010

Odziv Ministrstva za finance

Ministrstvo za finance je v letu 2009 pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona), s katerim je želelo uvesti spremembe in dopolnitve na določenih področjih prirejanja iger na srečo, zlasti s ciljem uveljaviti družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter zaščititi mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi in posledicami igranja iger na srečo ter povečati učinkovitost nadzora, posebno še pri nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Sloveniji brez koncesije Vlade RS. Pri predlaganju predloga zakona v vladno obravnavo so bile v celoti spoštovane določbe Poslovnika Vlade Republike Slovenije, v Državnem zboru pa je bil predlog zakona obravnavan po rednem postopku. Predlog zakona je bil dne 24.6.2009 objavljen na spletni strani Ministrstva za finance in poslan v predhodno medresorsko usklajevanje s 15- dnevnim rokom za pripombe. Pripombe in mnenja je posredovalo 17 deležnikov in dve ministrstvi (Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in šport, njune pripombe pa se ne nanašajo na omenjena člena). Predlog zakona je bil nato dne 11.8.2009 objavljen v vladnem informacijskem sistemu, v roku za pripombe, ki je tekel do 20.8.2009, pa je pripombe posredovalo eno ministrstvo (Ministrstvo za notranje zadeve, vendar se pripombe ne nanašajo na omenjena člena). Odbor Vlade RS za gospodarstvo in trajnostni razvoj je predlog zakona obravnaval na seji dne 25.8.2009 in ga podprl brez pripomb. Vlada RS pa je predlog zakona obravnavala na seji dne 27.8.2009, določila njegovo besedilo in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku. V zvezi s spremenjenim 6. členom Zakona o igrah na srečo poudarjamo, da se ureditev z uveljavitvijo ZIS-C glede prepovedi opravljanja storitev za ponudnike iger na srečo, ki nimajo koncesije Vlade RS, ni pomembno spremenila. Opozoriti želimo, da je bilo že po prejšnji določbi 6. člena, v Sloveniji prepovedano sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe. Z ZIS–C so le natančneje določene storitve, ki so bile prepovedane že doslej, prepoved opravljanja storitev pa se nanaša za vse osebe, ki nimajo koncesije Vlade RS, ne le za tuje. V Sloveniji so bile do sedaj več ponudnikom, ki prirejajo igre na srečo v Sloveniji, pa za to prirejanje nimajo koncesije Vlade RS, izdane odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo. Glede na to da jih v večini primerov niso spoštovali, je bil uveden postopek upravne izvršbe po drugi osebi, katere pa ponudniki storitev informacijske družbe, zaradi določenih nejasnosti izvršitve, niso izvedli. Zato je bila z novim devetim odstavkom 107. člena natančneje določena pravna podlaga za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo preko druge osebe – ponudnika storitev informacijske družbe. V zvezi z izvajanjem zakonske določbe, ki se nanaša na omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS, pa dodatno pojasnjujemo, da bi bil ta ukrep lahko naložen šele potem, ko bi bilo ponudniku iger na srečo, ki jih prireja v Sloveniji brez koncesije Vlade RS, z odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo. Opozarjamo, da osmi odstavek 107. člena Zakona o igrah na srečo določa, da v primerih, ko nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo prirejajo brez dovoljenja ali koncesije, izda odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo. Zato zakonska določba devetega odstavka 107. člena Zakona o igrah na srečo, ki se nanaša na omejitev dostopa do spletnih strani, pomeni zgolj izvršitev predhodne prepovedne odločbe za ponudnika iger na srečo. Glede na to, da je prirejanje iger na srečo brez dovoljenja oziroma koncesije v 212. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popravek in 39/09) opredeljeno kot kaznivo dejanje, ocenjujemo, da takšen ukrep ni nesorazmeren. Osnovna zagrožena kazen je namreč zapor do treh let, v primeru pridobitve velike premoženjske koristi ali povzročitve velike premoženjske škode pa zapor od enega do osmih let. V zvezi z očitano neusklajenostjo navedenih zakonskih določil z obstoječo zakonodajo in sicer s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo) poudarjamo, da je ta očitek neutemeljen, saj se po izrecni določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena, zakon ne uporablja za dejavnosti igralništva, pri katerih gre za vložke denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno z loterijami in transakcijami s stavami. Ministrstvo za finance in nadzorni organ Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo se zavedata pomanjkljivosti navedenih ukrepov, zlasti glede možnosti popolne blokade. Kljub temu pa se pričakuje zmanjšanje neposredne ponudbe spletnih iger na srečo, ki jih ponujajo ponudniki, ki nimajo koncesije Vlade RS in posledično zmanjšanje obsega nedovoljenega prirejanja iger na srečo v Sloveniji. Na uspešnost tovrstnih ukrepov kaže primer sosednje Italije, kjer je nadzorni organ že od leta 2007 pooblaščen, da spremlja spletne strani, ki ponujajo nedovoljeno prirejanje iger na srečo in o tem obvešča ponudnike spletnih storitev v Italiji, ki so dolžni izvršiti blokado teh strani. V letu 2008 so tako preusmerili preko 446 milijonov poskusov, v prvih šestih mesecih leta 2009 pa preko 898 milijonov poskusov dostopa do nedovoljenih spletnih strani. Ne glede na navedene razloge, zaradi katerih se je z ZIS-C spremenil 6. in dopolnil 107. člena Zakona o igrah na srečo, pa je Ministrstvo za finance pristopilo k pripravi sprememb Zakona o igrah na srečo, upoštevaje pobudo Direktorata za informacijsko družbo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predlog Informacijskega pooblaščenca za spremembo Zakona o igrah na srečo, ki sta bila posredovana v času ponovnega odločanja o ZIS-C v Državnem zboru v letošnjem letu. Pri predlogu spremembe Zakona o igrah na srečo bo Ministrstvo za finance, kot pripravljavec gradiva, zasledovalo javni interes, pravno varnost udeležencev, odgovornosti ponudnikov storitev informacijske družbe ter komunikacijsko zasebnost in svobodo izražanja posameznika. Menimo, da je predlog za nujno spremembo ZIS-C, ki je bil posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, vsebinsko povezan s pobudo Direktorata za informacijsko družbo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predlogom Informacijskega pooblaščenca in je primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako bo s predlagano spremembo Zakona o igrah na srečo z zgoraj navedenimi cilji, smiselno obravnavan in upoštevan tudi ta predlog.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 30. 1. 2010 | 11:03:15

Nujna sprememba Zakona o igrah na srečo ZIS-C

Predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi neusklajenega, neizvedljivega, nesorazmerenga in nepremišljenih določil v 6. čl. in 107.čl. Zakona o igrah na srečo ZIS-C. Konkretni sporni določili sta: V 6.čl. ZIS-C: »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.« V 107.čl. ZIS-C: »Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo.« S tem se predvideva, da so vse telekomunikacijske povezave, preko katerih je možno na kakršen koli način dostopiti do katerega koli tujega ponudnika avtomatično postanejo predmet pregleda nadzornega organa. Pri temu pa lahko nadzorni organ mimo določil krovnega zakona naloži omejitev, ki tehnično ni izvedljiva, oziroma ne more doseči željenega učinka. Razlogi za odpravo ali takojšnjo spremembo teh določil so sledeči:

  • Neusklajenost: Predlog znotraj vlade med posameznimi resorji ni bil usklajen. Glede na javno objavo Ministrstva za visoko šolstvo in znanost (MVZT) z dne 13.1.2010 je edini logičen sklep ta, da je bil Direktorat za informacijsko družbo (DID), ki deluje v okviru MVZT, nad predlogom podobno presenečen, kot je bila presenečena tudi javnost. Najverjetnejša razlaga, zakaj je do tovrstnega presenečenja prišlo pa je ta, da Ministrstvo za finance (MF) predloga sploh ni uskladilo z ostalimi resornimi ministrstvi, oziroma ni pravilno ugotovilo posledice zakona. Torej MG na predstavitvi zakona narobe menilo, da je zakon usklajen, saj svojega dela sploh ni opravilo.
  • Neusklajenost: Navedena določba je v nasprotju z že obstoječo zakonodajo. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu ZEPT-A v 3. odst. 9. čl. predvideva, da je edini način, da se ustavi ali omejo določeno vrsto prenosa podatkov odredba sodišča. Torej sta zgoraj navedeni določbi neusklajeni s področno zakonodajo, saj predvidevata, da lahko to omejitev pri ponudniku izključnega prenosa podatkov samostojno odredi tudi inšpektor organa za področje, ki sploh ni pristojno za informacijsko družbo ali elektronske komunikacije.
  • Neizvedljivost: Navedena določba je tehnično tudi neizvedljiva, saj obstajajo samo tri rešitve ali njihove kombinacije, s katerimi se lahko poskuša doseči preprečitev dostopa do tuje spletne strani, ki se ne nahaja v jurisdikciji Republike Slovenije. Preprečevanje razreševanja naslovov oziroma spremembo DNS odgovorov je možno zaobiti z izbiro tujih DNS ponudnikov ali uporabo lastnega DNS strežnika, namesto operaterjevega. Prvo možnost omogoča in reklamira tudi podjetje Google, druga možnost je običajna praksa v srednjih in velikih podjetjih. Omejevanje neposredne povezljivosti z IP naslovom se da zaobiti z uporabo plačljivih ali pa brezplačnih posredovalnikov in anonimizatorjev prometa. Uporabnikom najlažje dostopen je Tor, s katerim se takšne omejitve popolnoma zaobide, brez kakršnega koli tehničnega znanja s strani uporabnikov. Možnost omejevanja z uporabo DPI tehnologij, pa je obsojena na propad tisti trenutek, ko se začne uporabljati varen dostop do spletnih strani (t.i. https ali SSL protokol), oziroma sistem za anonimizacijo, ki podatke med transportom šifrira. Zaradi vseh teh popolnoma tehničnih razlogov je določba v svojem bistvu neizvedljiva.
  • Nesorazmernost: Navedena določba je zaradi stranskih posledic poskusa izvedbe nesorazmerna. V primeru omejevanje ali izbire DNS odgovorov ter v primeru omejevanja komunikacije z določenim IP naslova, se s tem prepreči ne samo spleten dostop do igre na srečo, temveč tudi vse ostale komunikacije, ki potekajo preko tega poimenskega naslova, s čemer se preseže obseg morebitne odredbe, saj se začne brez pravne podlage omejevati podatke na način, ko operater oziroma ponudnik storitve izključnega prenosa začen izbirati podatke in se s tem izpostavi odgovornosti za vsebino prenešenih podatkov. Uporaba DPI tehnologij za pregledovanje vsebine komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi tako zbranih podatkov, pa bi predstavljalo kršitev 5. odst. 103. čl. Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-B, ki eksplicitno našteva primere in način na katerega sme operater nadzorovati ali prestrezati komunikacije. V najširšem pojmovanju tajsnosti občil, pa je vsako določilo o posegu v to tajnost v nasprotju s 37. čl. Ustave Republike Slovenije, če ni nujno potrebno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost držaev - zahteve, ki v tem primeru zagotovo niso izpolnjene. Čeprav nazorni organ za izvajanje tega določila - UNPIS te pristojnosti nima, bodo nujne stranske posledica tudi omejitev drugih komunikacij, ki se jih morebitna odredba ne zadeva, ali pa sistemski in sistematičen vpogled v vsebino komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi le teh. Pri temu pa bo vse tehnične omejitve tudi za laika še vedno enostavno zaobiti, torej svojega cilja, ne glede na povzročeno postransko škodo, ne bo možno doseči, ali pa bo izkupiček minimalen, kar bo glede na povzročeno škodo nesprejemljivo.

Utemeljitev razloga nepremišljenosti, pa se nanaša na javno izjavo direktorja UNPIS v odgovorih na vprašanje časnika Finance, objavljenih dne 18.1.2010:

  • Čeprav se gre za vprašanje omejevanja dosegljivosti in dostopnosti posameznih delov omrežja in poseg v svobodo in zasebnost komuniciranja, UNPIS še ne ve kako natančno bodo cenzuro izpeljali. (1. odgovor)
  • Čeprav še ne vedo kako bo cenzura izvedena, razmišljajo o preusmeritvi na drugo, dovoljeno stran, kar je sporno iz vidika varstva osebnih podatkov in varstva konkurence na domačem trgu. (1. odgovor)
  • Pri pripravi predloga so se posvetovali z bankami in združenjem bank, vendar pa ti niso bili navdušeni nad predlogom spremljanja namena nakazil. UNPIS pa se je prikladno pozabil posvetovati MVZT kot resornim ministrstvom, operaterji ali združenjem operaterjev, ki bi mu lahko posjasnili, da ravno tako niso navdušeni nad takšnim predlogom, kot je bil sprejet. (2. odgovor)
  • Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bil podan tudi vložek. Čeprav bo vložek poterben tudi na strani operaterjev, se o temu ni posvetovalo in se ga je v celoti spregledalo. (2. odgovor)
  • Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bil podano tudi mnenje, da bo še vedno obstajala možnost zlorab, saj je mogoče nov račun odpreti takoj. Pri operaterjih je možnost zlorab še hitrejša, pa je bilo to ravno tako spregledano. (2. odgovor)
  • Navedeno je bilo, da ta podjetja poleg iger na srečo ponujajo še duge stvari. Pri temu so ravno tako spregledali, da lahko te "druge stvari" ponujajo tudi na istih imenskih ali IP naslovih. (2. odgovor)
  • UNPIS ve, da nima pooblastila za zbiranje osebnih podatkov, preusmerjanje na alternativne legalne spletne strani, pa bi omogočilo zbiranje oesbnih podatkov komurkoli, ki bi nadzoroval te alternativne legalne spletne strani. (3. odgovor)
  • UNPIS je ugotovil, da npr. Pošta Slovenije poštne pošiljke ne sme zadrževati ali v njo vpogledovati. Hkrati pa brez posveta in uskladitve s pristojnimi resornimi minstrstvi od operaterjev elektronskih komunikacij zahtevajo natančno to. (4. odgovor)
  • UNPIS je pravilno ugotovil, da pri telefoniranju ravno tako nimajo nikakršnih pristojnosti, hkrati pa so spregledali področen zakon (ZEKOM-B), ki pri varovanju zasebnosti komunikacij ne ločuje med različnimi vrstami operaterjev komunikacijih omrežij - telefonskih, internetnih ali drugih. (4. odgovor)

Na podalgi vseh odgovorov, ki so bili dani s strani pooblaščene osebe nadzornega organa, je razvidno, da celo organ sam nima nikakršnega vpogleda v zakonodajo, ki ureja delovanje informacijske družbe, se sploh ni ukslajeval s pristojnim ministrstvom, se ni posvetoval s prizadeto javnostjo in nima niti približno tehnično vzdržne ideje o temu kako naj bi vse skupaj sploh delovalo in kakšni bodo stroški vzpostavitve tehnično neuporabnih sistemov, ki jih bo otroško enostavno zaobiti. Vse to se lahko zajame samo v besedo "nepremišljeno". Na podlagi te utemeljitve predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi vseh sistemskih napak, ki so pripeljale do tako slabega predloga in k pripravi popravkov ravnokar sprejetega Zakona o igrah na sreči ZIS-C. Stališče MVZT, DID: http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12023/6430/ Članek Finance: http://www.finance.si/268954/Kako-in-kje-lahko-hazarderje-nadzira-Veliki-brat/rss

Verzija predloga z dne, 30. 1. 2010 | 21:50:26

Nujna sprememba Zakona o igrah na srečo ZIS-C

Predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi neusklajenega, neizvedljivega, nesorazmerenga in nepremišljenih določil v 6. čl. in 107.čl. Zakona o igrah na srečo ZIS-C. Konkretni sporni določili sta: V 6.čl. ZIS-C: »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.« V 107.čl. ZIS-C: »Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo.« S tem se predvideva, da so vse telekomunikacijske povezave, preko katerih je možno na kakršen koli način dostopiti do katerega koli tujega ponudnika avtomatično postanejo predmet pregleda nadzornega organa. Pri temu pa lahko nadzorni organ mimo določil krovnega zakona naloži omejitev, ki tehnično ni izvedljiva, oziroma ne more doseči željenega učinka. Razlogi za odpravo ali takojšnjo spremembo teh določil so sledeči:

  • Neusklajenost: Predlog znotraj vlade med posameznimi resorji ni bil usklajen. Glede na javno objavo Ministrstva za visoko šolstvo in znanost (MVZT) z dne 13.1.2010 je edini logičen sklep ta, da je bil Direktorat za informacijsko družbo (DID), ki deluje v okviru MVZT, nad predlogom podobno presenečen, kot je bila presenečena tudi javnost. Najverjetnejša razlaga, zakaj je do tovrstnega presenečenja prišlo pa je ta, da Ministrstvo za finance (MF) predloga sploh ni uskladilo z ostalimi resornimi ministrstvi, oziroma ni pravilno ugotovilo posledice zakona. Torej MG na predstavitvi zakona narobe menilo, da je zakon usklajen, saj svojega dela sploh ni opravilo.
  • Neusklajenost: Navedena določba je v nasprotju z že obstoječo zakonodajo. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu ZEPT-A v 3. odst. 9. čl. predvideva, da je edini način, da se ustavi ali omejo določeno vrsto prenosa podatkov odredba sodišča. Torej sta zgoraj navedeni določbi neusklajeni s področno zakonodajo, saj predvidevata, da lahko to omejitev pri ponudniku izključnega prenosa podatkov samostojno odredi tudi inšpektor organa za področje, ki sploh ni pristojno za informacijsko družbo ali elektronske komunikacije.
  • Neizvedljivost: Navedena določba je tehnično tudi neizvedljiva, saj obstajajo samo tri rešitve ali njihove kombinacije, s katerimi se lahko poskuša doseči preprečitev dostopa do tuje spletne strani, ki se ne nahaja v jurisdikciji Republike Slovenije. Preprečevanje razreševanja naslovov oziroma spremembo DNS odgovorov je možno zaobiti z izbiro tujih DNS ponudnikov ali uporabo lastnega DNS strežnika, namesto operaterjevega. Prvo možnost omogoča in reklamira tudi podjetje Google, druga možnost je običajna praksa v srednjih in velikih podjetjih. Omejevanje neposredne povezljivosti z IP naslovom se da zaobiti z uporabo plačljivih ali pa brezplačnih posredovalnikov in anonimizatorjev prometa. Uporabnikom najlažje dostopen je Tor, s katerim se takšne omejitve popolnoma zaobide, brez kakršnega koli tehničnega znanja s strani uporabnikov. Možnost omejevanja z uporabo DPI tehnologij, pa je primarno omejena na nešifrirane komunikacije, ko pa se začne uporabljati varen dostop do spletnih strani (t.i. https ali SSL protokol), oziroma sistem za anonimizacijo, ki podatke med transportom šifrira. Zaradi vseh teh popolnoma tehničnih razlogov je določba v svojem bistvu neizvedljiva.
  • Nesorazmernost: Navedena določba je zaradi stranskih posledic poskusa izvedbe nesorazmerna. V primeru omejevanje ali izbire DNS odgovorov ter v primeru omejevanja komunikacije z določenim IP naslova, se s tem prepreči ne samo spleten dostop do igre na srečo, temveč tudi vse ostale komunikacije, ki potekajo preko tega poimenskega naslova, s čemer se preseže obseg morebitne odredbe, saj se začne brez pravne podlage omejevati podatke na način, ko operater oziroma ponudnik storitve izključnega prenosa začen izbirati podatke in se s tem izpostavi odgovornosti za vsebino prenešenih podatkov. Uporaba DPI tehnologij za pregledovanje vsebine komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi tako zbranih podatkov, pa bi predstavljalo kršitev 5. odst. 103. čl. Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-B, ki eksplicitno našteva primere in način na katerega sme operater nadzorovati ali prestrezati komunikacije. V najširšem pojmovanju tajnosti občil, pa je vsako določilo o posegu v to tajnost v nasprotju s 37. čl. Ustave Republike Slovenije, če ni nujno potrebno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost držaev - zahteve, ki v tem primeru zagotovo niso izpolnjene. Čeprav nazorni organ za izvajanje tega določila - UNPIS te pristojnosti nima, bodo nujne stranske posledica tudi omejitev drugih komunikacij, ki se jih morebitna odredba ne zadeva, ali pa sistemski in sistematičen vpogled v vsebino komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi le teh. Pri temu pa bo vse tehnične omejitve tudi za laika še vedno enostavno zaobiti, torej svojega cilja, ne glede na povzročeno postransko škodo, ne bo možno doseči, ali pa bo izkupiček minimalen, kar bo glede na povzročeno škodo nesprejemljivo.

Utemeljitev razloga nepremišljenosti, pa se nanaša na javno izjavo direktorja UNPIS v odgovorih na vprašanje časnika Finance, objavljenih dne 18.1.2010:

  • Čeprav se gre za vprašanje omejevanja dosegljivosti in dostopnosti posameznih delov omrežja in poseg v svobodo in zasebnost komuniciranja, UNPIS še ne ve kako natančno bodo cenzuro izpeljali. (1. odgovor)
  • Čeprav še ne vedo kako bo cenzura izvedena, razmišljajo o preusmeritvi na drugo, dovoljeno stran, kar je sporno iz vidika varstva osebnih podatkov in varstva konkurence na domačem trgu. (1. odgovor)
  • Pri pripravi predloga so se posvetovali z bankami in združenjem bank, vendar pa ti niso bili navdušeni nad predlogom spremljanja namena nakazil. UNPIS pa se je prikladno pozabil posvetovati MVZT kot resornim ministrstvom, operaterji ali združenjem operaterjev, ki bi mu lahko posjasnili, da ravno tako niso navdušeni nad takšnim predlogom, kot je bil sprejet. (2. odgovor)
  • Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bil podan tudi vložek. Čeprav bo vložek poterben tudi na strani operaterjev, se o temu ni posvetovalo in se ga je v celoti spregledalo. (2. odgovor)
  • Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bil podano tudi mnenje, da bo še vedno obstajala možnost zlorab, saj je mogoče nov račun odpreti takoj. Pri operaterjih je možnost zlorab še hitrejša, pa je bilo to ravno tako spregledano. (2. odgovor)
  • Navedeno je bilo, da ta podjetja poleg iger na srečo ponujajo še duge stvari. Pri temu so ravno tako spregledali, da lahko te "druge stvari" ponujajo tudi na istih imenskih ali IP naslovih. (2. odgovor)
  • UNPIS ve, da nima pooblastila za zbiranje osebnih podatkov, preusmerjanje na alternativne legalne spletne strani, pa bi omogočilo zbiranje oesbnih podatkov komurkoli, ki bi nadzoroval te alternativne legalne spletne strani. (3. odgovor)
  • UNPIS je ugotovil, da npr. Pošta Slovenije poštne pošiljke ne sme zadrževati ali v njo vpogledovati. Hkrati pa brez posveta in uskladitve s pristojnimi resornimi minstrstvi od operaterjev elektronskih komunikacij zahtevajo natančno to. (4. odgovor)
  • UNPIS je pravilno ugotovil, da pri telefoniranju ravno tako nimajo nikakršnih pristojnosti, hkrati pa so spregledali področen zakon (ZEKOM-B), ki pri varovanju zasebnosti komunikacij ne ločuje med različnimi vrstami operaterjev komunikacijih omrežij - telefonskih, internetnih ali drugih. (4. odgovor)

Na podlagi vseh odgovorov, ki so bili dani s strani pooblaščene osebe nadzornega organa, je razvidno, da nadzorni celo organ sam, kot pripravljalec osnutka besedila sprememb, nima nikakršnega vpogleda v zakonodajo, ki ureja delovanje informacijske družbe, se sploh ni ukslajeval s pristojnim ministrstvom, se ni posvetoval s prizadeto javnostjo in nima niti približno tehnično vzdržne ideje o temu kako naj bi vse skupaj sploh delovalo in kakšni bodo stroški vzpostavitve tehnično neuporabnih sistemov, ki jih bo otroško enostavno zaobiti. Vse to se lahko zajame samo v besedo "nepremišljeno". Na podlagi te utemeljitve predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi vseh sistemskih napak, ki so pripeljale do tako slabega predloga in k pripravi popravkov ravnokar sprejetega Zakona o igrah na sreči ZIS-C. Stališče MVZT, DID: http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12023/6430/ Članek Finance: http://www.finance.si/268954/Kako-in-kje-lahko-hazarderje-nadzira-Veliki-brat/rss

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si