Dijaška malica

Odziv Ministrstva za šolstvo in šport

V zvezi z vašim dopisom in posredovanim predlogom iz priloge dopisa Ministrstvo za šolstvo in šport posreduje analizo veljavne ureditve glede zagotavljanja dijaške malice in mnenje ter navedbo nadaljnjih postopkov za izboljšanje organiziranja dijaške malice.

Trenutno veljavna pravna podlaga za urejanje subvencioniranja dijaške prehrane je Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane (zakon) in Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane-dnevnega toplega obroka (pravilnik). V skladu z navedenimi predpisi so srednje šole dolžne organizirati ponudbo toplih obrokov v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja (smernice), ki jih sprejme minister, pristojen za šolstvo skupaj z ministrom, pristojnim za zdravje. Smernice so podlaga za ugotavljanje kakovosti, obsega in sestave dnevnega toplega obroka. Srednja šola je dolžna izbrati ponudnika prehrane v skladu z zakonom, ki ureja postopek javnega naročanja in ob upoštevanju smernic, ponudnikovih priporočil pri opravljanju gostinske dejavnosti, pestrosti jedilnikov v mesecu, ocene šolske komisije in morebitne cene prehrane v primeru nadstandardne ponudbe.

Pri izvajanju zakona pa nemalokrat prihaja do težav pri izbiri ustreznega ponudnika prehrane, saj slednjih na določenih področjih države bodisi ni dovolj bodisi niso ekonomsko primerni. Srednje šole so kljub temu odgovorne za optimalno izbiro osebe ponudnika prehrane, saj je v ceni 2,42 EUR zajeta tudi vsota režijskih stroškov ponudnika. Glede na to, dejanska vrednost dnevnega toplega obroka praviloma ne dosega navedene cene. Pravica do statusa ponudnika tople prehrane je pod enakimi pogoji podeljena vsem osebam javnega in zasebnega prava, ki dejavnost prehrane lahko izvajajo v skladu z ustreznimi predpisi.

Trenutno je v postopku sprejemanja nov Zakon o šolski prehrani, ki bo sicer drugače uredil način določanja cene malice, vendar bodo režijski stroški izvajalcev prehrane še vedno zajeti v ceni malice, le da bodo manjši v prid dejanski vrednosti malice. Slednje bo možno, ker se bodo iz državnega proračuna šolam zagotavljala tudi sredstva za organizacijo in opravljanje drugih dejavnosti šolske prehrane. Glavna razlika bo še v tem, da bodo primarni izvajalci oziroma ponudniki šolske prehrane lahko le vzgojno-izobraževalni zavodi, izjemoma pa kot zunanji izvajalci tudi drugi javni zavodi in osebe zasebnega prava. V slednjem primeru si bo srednja šola pred uvedbo postopka za izbiro takšnega izvajalca morala pridobiti soglasje ustanovitelja (v skladu z resorno pristojnostjo bo to soglasje lahko izdajalo Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi vsakokratne presoje o utemeljenosti take odločitve).

Pri zakonski regulaciji v smislu poseganja v gospodarsko oziroma tržno dejavnost je zakonodajalec zavezan k preudarnosti, saj je težko spregledati načela evropske skupnosti in določbe nacionalne ustavne ureditve, na podlagi katerih je kakršnokoli omejevanje svobode trga in gospodarske pobude pravno sporno.