22. 2. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Analiza obstoječega stanja:
Brezposelna oseba ima v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju: ZUTD) obveznost sprejetja ustrezne (13. člen) ali primerne zaposlitve (12. člen), Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) pa brezposelne osebe ne more napotiti na opravljanje dela, ki ne ustreza tej opredelitvi. Ustrezna zaposlitev je tista, ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Primerna zaposlitev pa je zaposlitev, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev.
Aktivacija brezposelnih oseb se nadalje izvaja tudi v okviru vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ). V skladu z 28. in 29. členom ZUTD je APZ nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ skladno s podlagami za njihovo izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona.
Ukrepi APZ so:
- usposabljanje in izobraževanje;
- nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta;
- spodbude za zaposlovanje;
- kreiranje delovnih mest;
- spodbujanje samozaposlovanja.
V skladu s 50. členom ZUTD je aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest namenjen institut javnih del. Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko vključitev podaljša, vendar najdalj za eno leto pri istem izvajalcu javnih del. Ciljne skupine brezposelnih oseb, katerim se vključitev v program javnega dela lahko podaljša, in obdobje podaljšanja, se določijo v katalogu ukrepov APZ.
Izbor programov javnih del, merila za oblikovanje kvot sredstev javnega povabila za izbor programov javnih del po območnih službah zavoda, vlogo partnerjev pri izvajanju programov javnih del, merila za določanje deležev plač za brezposelne osebe, vključene v programe javnih del, ki jih sofinancira zavod, vrsto stroškov, ki jih zavod zagotavlja poleg deleža plač ter poročanje zavoda ministrstvu, podrobneje določa Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del (Uradni list RS, št. 96/11).
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
Glede na to, da predlog v okviru zakonodaje, ki določa pravice in obveznosti brezposelnih oseb (t.j. pravila pri izpolnjevanju obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve s strani brezposelnih oseb in njihovega napotovanja v zaposlitev s strani zavoda), ni izvedljiv, v nadaljevanju podajamo le nekaj stališč k zgornjemu predlogu.
Potrebno se je zavedati, da je pravica do denarnega nadomestila pravica, ki, navkljub dejstvu, da njena višina ni sorazmerna z višino vplačanih prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti, izvira iz minulega dela; ne gre torej za pravico, katere podelitev bi bilo potrebno še naknadno »dodatno odslužiti« z nekim (prostovoljnim) delom, poleg tega pa ta pravica predstavlja pomemben element ustavno zagotovljenih kategorij – načela socialne države ter pravice do zagotovljene minimalne socialne varnosti v primeru brezposelnosti. Brezposelni osebi pa je v času prijave pri zavodu (tudi prejemniku denarnega nadomestila) naložena obveznost aktivnega iskanja zaposlitve.
Takšne vrste (neodplačnega) dela brezposelne osebe v skladu z veljavno zakonodajo torej niso dolžne sprejeti. Ob tem naj opozorimo, da smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev ZUTD, ki je trenutno kljub zaključevanju postopka sprejema v Državnem zboru RS še vedno tudi v fazi pogajanj s socialnimi partnerji, določili možnost napotovanja brezposelnih oseb na plačana začasna in občasna dela (pri čemer bi imelo nesprejetje takšnega dela s strani brezposelne osebe za posledico prenehanje vodenja te osebe v evidenci brezposelnih oseb in tudi prenehanje že uveljavljene pravice do denarnega nadomestila), vendar je bil predlog na zahtevo enega od socialnih partnerjev naknadno črtan iz predpisa. V okviru omenjenega instituta bi bilo po našem mnenju brezposelno osebo načeloma mogoče napotiti tudi na opravljanje takšnih občasnih del, vendar le k delodajalcu, ki bi opravljal temu ustrezno dejavnost.
Gospa Barbara!
Pri meni ni nobene nestrpnosti! Napisal in predlagal sem samo to kar vem iz lastnih izkušenj, z vso gotovostjo lahko trdim samo to, da večini, ki so na zavodu bolj ustreza nadomestilo, ki ga dobijo, kot pa poprijeti za delo kateri jim morda najbolj ne ustreza.
Veliko boljše je doma poležavati morda tudi kaj delati na črno in kar solidno živiš!
Še enkrat poudarjam da to ne velja za vse!
Njaboljša ideja!
Naj se aktivirajo ljudje, ki sicer doma čičajo in poskrbijo za skupno blaginjo vseh.
Vse lepo in prav, pri tem pa pozabljamo, da v bistvu to ni denar iz državnega proračuna, ampak denar, ki ga vsak mesec zaposleni plača v proračun z namenom če bo ko bo postal nezaposlen (davek za primer brezposelnosti), da bo tri mesece nejkaj dobil.... v bistvu gre za nekakšen sklad, ki pa ga požre državni proračun iz katerega potem ta-isti denar dobiš nazaj
Se strinjam, da bi zavod za zaposlovanje lahko napotil na takšno delo, vendar bi potem ta oseba poleg mesečnega nadomestila, ki ji pripada na podlagi prej vlačanega denarja, dobi še "nagrado" oz. po urni postavki. To bi bilo pošteno.
Miloš Kern, predlog drugače podpiram, če bodo napoteni tisti brezposelni brez zdravstvenih zadržkov ter za to ustrezno plačani.
Za takšne stvari bi bilo treba zmigat tudi vojsko, kaj pravite?
Drugače pa pri vas opažam hudo nestrpnost do brezposelnih in posploševanje. Če ste imeli eno takšno izkušnjo z brezposelnim, kako lahko to posplošite na več kot cca. 120.000 ljudi?
Ja, zdrava pamet je pogosto tisto, kar manjka delodajalcem. In oni ustvarjajo to državo takšno, kot je, ne brezposelni -mi smo le posledica.
Ja 250€, da ne bo kdo mislim, da sem pozabil dodati kaksno niclo ni vazno kje in kdaj sem to delal.
David S med privimi, ki je podprl predlog, se vidi. Ce nam taki ljudje vodijo drzavo, pol ni cudno, da zivimo v krizi, saj zelijo legalizirati suznjelastnistvo in jim sploh ni mar za delavce, verjetno, ker niso se nikoli v zivljenju zares delali. Povejte, kaj ste delali in pokazite vase placilne liste in pol se bomo pogovarjali dalje. Jaz sem delal 3 izmensko delo za 250€ NETO na mesec brez potnih stroskov in se mi je delo zagnjusilo v teji drzavi!!!
AntiNWO:
www.blazkos.com/10&
Ce bi zares rabil voznika, potem bi ponudil tudi dobro placo. Jaz bi tudi rabil eno prostitutko, katero bi lahko vsak dan nategoval za 4€ na uro, samo jo tezko dobim.
PROTI, ker sem proti izkoriscanju delovne sile. Podpiral bom, kadar bo sistem bolj posten ne pa, da sedaj prisilite reveze, da delajo nehvalezna dela kot prostitutke, kadar jih potrebujete!!! Placa mora biti dostojna, mora biti placana malica, potni stroski in tecti delovna doba, regres, itd... Sele potem se bomo lahko pogovarjali dalje.
Kakšno izkoriščanje neki, kakšni reveži, nehvaležno delo'??! Vsako delo je častno, delavna doba jim pa tudi teče, oziroma se jim šteje v pokojninsko dobo.
Sem rabil voznika, sva se že dogovorila, ko bi bilo treba poprijeti za delo,se je premislil,me poklical, z izgovorom, da mu je na borzi bolje čeprav z malo manj denarja a spi kolikor časa hoče in take stvari!
" milan kern | 17.01.2013 | 14:10 Kakšno izkoriščanje neki, kakšni reveži, nehvaležno delo'??! Vsako delo je častno, delavna doba jim pa tudi teče, oziroma se jim šteje v pokojninsko dobo.
Sem rabil voznika, sva se že dogovorila, ko bi bilo treba poprijeti za delo,se je premislil,me poklical, z izgovorom, da mu je na borzi bolje čeprav z malo manj denarja a spi kolikor časa hoče in take stvari!"
Aha pa si se izdal, da si delodajalec, zato imas tudi taksno razmislajnje. Pa kaj ti mislis, da si nek svetnik ali, kaj, da ki ljudjem ponujas delo? Sem slisal ze ogromno takih delodajalcev, ki se samo pritozujejo nad delavci in obljubljajo neke sanjske place, pa da kako lepo razvano z delavci. Ma dej nehaj mi z takimi pravljicami, ker vem dobro, kaj se dogaja na trgu dela. Vem, da bi tebi ugajalo, da dobis poceni delovno silo, da bi delali kot suznji za male pare, tako, da se ne rabi neki pretvarjati. Na zavodu in na socialni imajo vsaj garantiran denar, in je bolje imeti nekaj malega garantiranega, kot, da se dela za take ljudi, ki izkoriscajo ljudi in nimas niti garancije, da bos prejel placo za opravljeno delo. Glede castnega dela, pa bi rad videl koliko je pol castna placa. Glede placanih prispevkov pa se to, izvedel sem, da ZAVOD ZA NATEGOVANJE LJUDI POSILJA LJUDI DELATI KOT POSKUSNO ALI NEKAJ TAKEGA IN TAKRAT DOBIS NEKAJ MALEGA PLACANO IN TI NE TECE DELOVNA DOBA. TO MI JE REKLA ZAPOSLENA NA ZAVODU, KO SEM JO IZPLICITNO VPRASAL ALI TI TECE DELOVNA DOBA, CE DOBIS POTNE, ITD... PA TO NAS ZLORABLJAJO KOT ZIVINO, KAO, DA CE ZELIS DELATI BOS DELAL IN NAM KRATIJO PRAVICE, SAJ ZMERAJ BO NEKDO SPREJEL TAKSNO DELO. JIM PRIVOSCIM, DA ZGUBIJO SLUZBO IN, DA GREDO ONI TAKO DELATI.
Dokler osnovne stvari ne bodo delovale, se nimamo kaj pogovarjat, očitno živite na luni.
Delodajalci poznate samo to, kako delavca izkoristiti svojih pravic, dolžnosti in obveznosti pa ne poznate. Ali pa se naredite blesave, da jih ne poznate. Stanje v gospodarstvu je kar se tiče delovno pravne zakonodaje sicer dobro urejeno, samo problem je v njenem izvajanju in spoštovanju, ker se ne držite stiktno črke zakonov. Delodajalci bi še naprej tako zaposlovali, poslovali in to kar po domače kakor samo njim paše ter celo v neskladju z ustavo in spremljajočo zakonodajo. Potem pa pride do problemov in nezaupanja ter nenazadnje do konflik interesov. Ta kratko pa potegnejo oškodovani delavci, saj ne dobijo niti minimalne plače, da ostalih stvari sploh ne omenjam. V JU lahko izsiljujejo svoje privilegije, če jim samo zmanjšajo plačo, tudi z stavko, medtem ko si v gospodarstvu tega ne moremo privoščiti, sploh pri mikro privat podjetjih z d.o.o. , kjer je zaposleno samo par ljudi. Se pravi, da bodo lahko iz JU iztožili denar ker so priklopljeni in se financirajo iz državne blagajne, ker je to državna firma, v gospodarstvu pa oškodovani delavec sam iztoži od dolžnika (delodajalca) dolgovani denar, ki ga v večini primerov nemogoče dobiti oziroma izterjati.
Se pravi, da pri privat v realnosti (v praksi) zadeve ne delujejo tako kod bi to moralo skladno z zakonodajo in skladno z ustavo in smo prišli zaposleni v gospodarstvu v protiustavno stanje glej 66. člen in 26.člen ustave in še druge utavne določbe. Saj ne moreš od goljufivih delodajalcev izterjati dolgovanega denarja, na drugi strani sindikat JU to lahko brez zadržkov stori in tudi uspe zato so lahko učinkoviti ter uspešni. Pri delavcih v gopodarstvu pa bi morala država od dolžnika izterjati ta denar sama, ne pa da mora to delavec na svoje stroške, če jih seveda ima ali pa preko bpp-ja če je do tega upravičen ne dobi poplačano ne eno in ne drugo. Tako kot imajo to urejeno v Avstriji. Od dolžnika oškodovanec ne dobi niti glavnice, ne stroškov postopka in ne zakonskih zamudnih obresti. Zato je to protiustavno stanje, ker naj bi bili po ustavi vsi enaki pred zakoni?
Država sprejema obvezujoče predpise in mora kot suvereni subjekt oblasti poskrbeti tudi za njihovo dosledno izvajanje. Predpisi, predpisi,m ki so zgolj na papirju, njihov učinek pa ni viden v praksi, ne služijo nikomur. Inšpekcijski nadzor je ena ključnih funkcij javne uprave, saj zagotavlja nadzor nad izvrševanjem predpisov ter nudi povratne informacije upravi (t.i. regulatorna povratna zanka), tako da se seznani z učinki sprejetih predpisov ter oblikuje ustrezne spremembe in ukrepe. Nadzorno funkcijo kot del izvršilnih nalog državne uprave izvajajo državne inšpekcijske službe.
Prisilna narava inšpekcijskega dela zagotavlja, da naslovniki pravnih norm spoštujejo predpise, hkrati pa norme varujejo pravice in pravne koristi posameznikov, ki so jim bile priznane z zakoni in drugimi predpisi. Pomemben vidik dela inšpekcij je tudi njihova preventivna funkcija, saj lahko z ustreznim opozarjanjem in svetovanjem odvrnejo marsikatero kršitev predpisov.
Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornosti.