22. 2. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
V zvezi s posredovanimi mnenji pojasnjujemo, da je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance po ZPIZ-2 določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Glede na to, da minimalna plača znaša 783,66 EUR in se prispevke odmeri v višini 24,35% bodo zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prispevke plačevali v višini 190,82 EUR na mesec, kar predstavlja bistven dvig v primerjavi z višino prispevka po ZPIZ-1. Naveden znesek prispevka velja od 1.1.2013 dalje za vse zavarovance, razen za zavarovance, ki so bili do uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva in so od uveljavitve tega zakona zavarovani po šestem odstavku 25. člena tega zakona. Ti plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Prav tako od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2 plačujejo zavarovanci, ki so bili v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona vključeni v zavarovanje kot kmetje, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v obvezno zavarovanje zaradi prenizkega dohodka kmečkega gospodarstva, to je v višini 36,85 EUR na mesec.
Iz avtorjevega prispevka izhaja nestrinjanje z dvigom prispevkov v primeru prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma nestrinjanje z ureditvijo, ki ne omogoča več prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg pravic ter nestrinjanje z dejstvom, da se doba pridobljena na podlagi prostovoljne vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. V zvezi z zvišanjem prispevkov oziroma z ukinitvijo možnosti vključitve v zavarovanje za ožji obseg pravic pojasnjujemo, da bodo skladno z določbami ZPIZ-2 vsi zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju morali plačevati ustrezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na to, na kakšni podlagi so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Namen zvišanja prispevka na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje je poenotenje kroga zavarovancev, tudi glede na tiste, ki so plačevali za prostovoljno zavarovanje 57 € (kar je znašalo 684 € letno za eno leto pokojninske dobe) in tiste, ki so si leta dokupili, kar stane najmanj 4.000 € na leto, saj so bili zavarovanci, ki so si do sedaj plačevali zavarovanje za ožji obseg pravic v primerjavi z zavarovanci, ki so si leta dokupili, brez posebnih razlogov v nesorazmerno ugodnejšem položaju. Obenem navajamo, da so zavarovanci, ki so se v skladu z določbami ZPIZ-1, prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, imeli možnost izbire med ožjim in širšim obsegom zavarovanja. Poudariti je potrebno, da zavarovanje za ožji obseg pravic vključuje le pravico do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine in do dodatka za pomoč in postrežbo, vendar le za slepo in nepokretno osebo, pri kateri je zmožnost premikanja zmanjšana za 70%. Zavarovanci, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic tako nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, oskrbnine, odpravnine, pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, letnega dodatka. Zvišanje prispevka tako s seboj prinese tudi večji nabor pravic, ki jih imajo osebe, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene prostovoljno in ne manj pravic, kot v prispevku navaja avtor. Pri tem je potrebno poudariti, da se kmetom, ki se jim ohranja višina prostovoljnega prispevka iz leta 2012, ohranja tudi nabor pravic iz ožjega obsega zavarovanja in tako ne bodo imeli drugih pravic, kar pomeni, da predmetnih prispevkov za prostovoljno zavarovanje ni mogoče enačiti, saj zavarovanci med seboj ne bodo imeli enakih pravic – kmetje pridobijo pravice za ožji obseg, kot je veljalo po ZPIZ-1, ostali prostovoljno vključeni v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa pridobijo pravice za širši obseg. Ureditev pa je bila sprejeta na tak način iz razloga predhodne neenakosti med zavarovanci in zato, ker dosedanje zavarovanje za ožji obseg pravic glede na višino prispevkov ni zagotavljalo zadostnega plačila in je bila potrebna za te zavarovance nesorazmerna solidarnost tistih, ki so plačevali več, kot jim je bilo iz sistema priznano. ZPIZ-2 tako ukinja možnost zavarovanja za ožji obseg pravic.
Pojasnjujemo pa še, da se je na temo zvišanja prispevkov na ministrstvo obrnilo večje število ljudi, zaradi česar se izvajajo sestanki in dogovori o morebitni spremembi zakona v delu višine prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za najranljivejše skupine. Do sedaj rešitve še niso oblikovane, vam pa svetujemo, da preko medijev spremljate predmetno tematiko, saj je mogoče, da se bo zakon v tem delu v bližnji prihodnosti tudi kaj spremenil.
V zvezi z upoštevanjem dobe pridobljene na podlagi prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pokojninsko dobo brez dokupa pa pojasnjujemo, da se prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje šteje v okvir pokojninske dobe (in ne pokojninske dobe brez dokupa), s čimer se šteje pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in pri izpolnitvi pogojev do starostne pokojnine, če posameznik dopolni 65 let, v obeh primerih pa se upošteva tudi pri določitvi odstotka za odmero predčasne ali starostne pokojnine. Osebe, ki so bile oziroma so prostovoljno vključene v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se tako lahko upokojijo pri 60. letih, če dopolnijo 40 let pokojninske dobe (v katero se šteje tudi obdobje prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), vendar pa gre v tem primeru za predčasno in ne starostno upokojitev. Glede na zapisano menimo, da pri novi ureditvi ne gre za poseg v pravice, saj se obdobje prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja upošteva v okvir pokojninske dobe, kar pomeni, da se upošteva pri izpolnjevanju pogojev za upokojitev, upošteva pa se tudi pri višini pokojnine, saj je doba prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja upoštevana pri odmernem odstotku pokojnine, kar pomeni, da so vam na podlagi predmetne dobe priznane tudi pravice. V zvezi z navajanji o neenakosti obravnavanja zaposlenih zavarovancev in zavarovancev, ki so v sistem obveznega zavarovanja vključeni prostovoljno pa pojasnjujemo, da vseh kategorij zavarovancev ni mogoče enako obravnavati, saj gre v primeru pokojninskega zakona za zavarovanje za primer nastopa določenih rizikov. Z vidika teh rizikov pa posamezna dela glede na svojo zahtevnost in naravo niso medsebojno primerljiva, zaradi česar ni primerljiva niti starost, ko oseba postane nezmožna za delo. Glede na to, da je eden izmed rizikov, ki ga pokriva obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi riziko starosti, po kateri zavarovanci niso več zmožni delati, je bilo potrebno v okviru pokojninske reforme razlikovati tako tudi med tem, katera starost je v posameznih primerih tista, po kateri zavarovanci niso več sposobni delati in se zato lahko, ne da bi se jim pokojnina zmanjšala, umaknejo s trga dela. Dejstvo je, da osebe, ki so začele delati zgodaj in so se zaposlile pri npr. 15. letih starosti, do 60.leta dopolnijo že 45 let pokojninske dobe. Le tem je tako omogočeno, da se starostno, brez znižanj, upokojijo pri starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri predmetni ureditvi so bili upoštevani predlogi sindikatov, ki so ves čas sprejemanja pokojninske reforme trdili, da je 40 let dela dovolj, kar pomeni, da so zahtevali, da polna pokojnina brez odbitkov pred dopolnjenimi 65 leti pripada delavcem, ki so 40 let delali in prispevali v pokojninsko blagajno, ne pa da bi bila polna pokojnina brez odbitkov pripadala tudi tistim, ki so pokojninsko dobo dobili tudi na drug način in ne zgolj z delom. Poudariti je potrebno, da je taka ureditev že do sedaj veljala za dokupljeno dobo, ki se je po ZPIZ-1 štela v pokojninsko dobo in upoštevala tudi pri odmernih odstotkih, vendar pa je bil zavarovanec, ki se je upokojil pred dopolnjeno polno starostjo deležen malusov pri višini pokojnine, z novo zakonodajo pa se s to ureditvijo izenačuje tudi obdobje prostovoljne vključenosti v sistem obveznega zavarovanja in vsa obdobja, ki se štejejo v pokojninsko dobo, pa jih zavarovanec ni pridobil z delom, saj ni razlogov, da bi bila doba pridobljena s prostovoljno vključenostjo v sistem obveznega zavarovanja priviligirana pred dokupljeno dobo, za katero je bilo po prejšnji zakonodaji ne nazadnje potrebno odšteti tudi več kot štirikrat več denarja kot v primeru prostovoljne vključenosti. Priviligirani so tako samo delavci, ki so efektivno delali 40 let in več, saj lahko zgolj oni brez malusov zapustijo trg dela pred dopolnjenimi 65 leti.