8. 3. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS št. 40/12, 105/12; ZUJF) je uveljavil vrsto varčevalnih ukrepov. ZUJF določa v 236. členu, da se plačna lestvica iz Priloge 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, znižajo za 8 odstotkov. S proračunoma za leti 2013 in 2014 je tudi znižan obseg sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, zaradi česar posamezni proračunski uporabniki že izvajajo ukrepe, ki bodo zagotovili poslovanje v okviru znižanih sredstev za stroške dela.
Čeprav zaenkrat niso predvideni dodatni ukrepi za znižanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela zaposlenih v javnem sektorju, pa v odvisnosti od nadaljnjih makroekonomskih in javnofinančnih razmer ni povsem izključeno, da vlada v letu 2013 dodatnih ukrepov v tej zvezi ne bo predlagala.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Na predlog odgovarjamo zgolj v delu, ki se na naša na prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti, saj so prejemki ostalih zaposlenih urejeni s kolektivni pogodbami ali drugimi dogovori. Predlog se nanaša tudi na dohodke zaposlenih v javni upravi, za kar pa je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10 in 8/11, v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) in podzakonski akt Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za določitev osnovnih plačil ter višine spremenljivih prejemkov (Uradni list št. 34/2010 in 52/2011, v nadaljnjem besedilu: Uredba).
Z uveljavitvijo ZPPOGD in Uredbe so se uveljavila enotna pravila (najvišja možna razmerja) pri določanju prejemkov direktorjev (predsedniki in člani uprave, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi) v vseh družbah, ki so neposredno ali posredno v večinski lasti Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali obeh skupaj. Ta pravila morajo organi nadzora upoštevati pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam direktorjev.
ZPPOGD v 3. členu določa, da je direktor upravičen do naslednjih prejemkov:
- Osnovnega plačila, ki se določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu ter pomnoženo z mnogokratnikom 2, 3, 4 ali 5 (odvisno od velikosti družbe in vrste dejavnosti, ki jo družba opravlja);
- Spremenljivega prejemka, ki lahko znaša največ 30, 15 ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu;
- Odpravnine, ki se lahko določi v višini največ šestkratnega osnovnega mesečnega plačila direktorja.
Organi nadzora navedenih družb so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZPPOGD odgovorni za upoštevanje pravil tega zakona pri sklepanju pogodb z direktorji ter uskladitev le-teh z določili ZPPOGD. V skladu s 7. členom ZPPOGD pa mora predsednik organa nadzora pogodbo takoj po sklenitvi posredovati na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za izvajanje nadzora nad zakonom.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo mnenja, da so prejemki poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti že v zadostni meri omejeni z določili ZPPOGD in da ni potrebno uvajati novega sistema omejevanja prejemkov teh poslovodnih oseb. Glede na to, da ZPPOGD velja za vse gospodarske družbe, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti tako Republike Slovenije kot samoupravnih lokalnih skupnosti, je obseg gospodarskih družb, ki so obvezne uporabljati pravila ZPPOGD, dokaj širok. Hkrati tudi ocenjujemo, da pobuda za urejanje prejemkov vseh zaposlenih v prej omenjenih gospodarskih družbah ni izvedljiva.