ČIŠČENJE GOZDOV
Predlagam, da se uzakoni, da so lastniki gozdov dolžni čistiti gozdove (ležeča hlodovina in večji ostanki krošenj dreves). Nekateri sicer zagovarjajo tezo, da je to gnojivo za gozd, kar vsekakor je. V razgovoru z logarjem sem ugotovil, da je za gozd popolnoma dovolj gnojiva odpadlo listje z dreves in manjše vejevje, ki pade na tla in nato strohni.
Pozitivni učinki tega bi bili, da bi postali pri oskrbi z gorivi bolj samozadostni. Mogoče bi se marsikatera občina oz. mesto, kjer poteka ogrevanje na daljavo, odločila, da bi namesto kurilnega olja za ogrevanje uporabljala lesne sekance.
S tem, ko bi se gozdovi čistili "odpada", ne bi bilo toliko potrebe po sekanju oz. podiranju novih dreves in bi se gozdovi lepše obnavljali.
S tem, ko bi se uporabljali lesni sekanci, bi se odprle nove možnosti zaposlitev, saj bi marskido pričel z izdelavo lesnih sekancev, prav tako bi posledično več dela imeli tudi avtoprevozniki, ki bi lesne sekance dovažali odjemalcem.
Ljubljana (toplarna) in občina Lenart bi nam tukaj morali biti za vzgled. Denar in nove zaposlitve nam dobesedno ležijo na tleh, država pa ne naredi nič, da bi uzakonila stvari, ki bi povečali zaposlovanje ljudi.
Hkrati s tem bi bilo potrebno uzakoniti, da občine oz. mesta kjer se ogrevajo večinoma s kurilnim oljem, postopoma preidejo na ogrevanje z biomaso, pa naj bodo to sekanci, peleti, ali briketi.
Če so dolžni čistiti SVOJ gozd, bodo pa še plodove sami pobirali ali pa uporabnino oz. vstopnino.
To je pa totalno sfaljen predlog. Obravnavanje narave kot da proizvaja odpadke se mi zdi totalno bolano. In prav tako kot se morda za naivneža najprej predlog sliši nedolžno in lepo vsakdo ki vidi skozenj ve da bi bilo to kot prvo neekonomično, kot drugo za naravo zaničevano(ne morš obravnavat naravo kot da dela odpadke), podpora in izgovor za industrijo da se poseka večji del gozda. Zdej ko je pač zmanjkalo denarja za krajo bi iz tega naslova lahko priskledniki legalno kradli naprej. Ja ok imamo res veliko gozda uuuuuu. Ampak: dmgs.geograf.si/index.php
"Erozijsko je potencialno v Sloveniji ogroženih 44 odstotkov ozemlja, najpogostejša je ogroženost pred hudourniki."
Že danes se dogaja da je na določenih območjih pri kmetih velik problem pri prsti saj jo je že odneslo: www.dnevnik.si/clanek/1042516974
Posebna previdnost je potrebna pri drevesih saj le ta preprečujejo erozijo. Po vašem predlogu bi prišlo do nestrokovnega sekanja saj kdo pa bi preverjal za vsako drevo posebej če je bilo že pred sečnjo odmrlo ali ne? pa tudi to je dokaj težko ugotoviti. To je paradoks. Ta predlog je vizija nekega industrialista ki bi rad na hitro obogatel. Drugega jaz tle ne vidim.
Poglejte si avstrijske gozdove, njihovo gospodarjenje z njimi in njihovo odvisnost od naftnih derivatov ter posledično njihovo ogrevanje z biomaso.
Tukaj se ne gre za okoriščanje nekih industrialcev, ampak za preprosto logiko, da je nesmiselno na svetovnem trgu kupovati nafto, če ti energijo leži pred nosom. Tudi na zapuščenih travnikih ipd. bi bilo možno pokositi travo, ki ni primerna za krmo, jo posušiti in iz tega narediti pelete. Ampak zakaj bi delali, če pa lahko preprosto kupimo nafto, ne?
Glasoval sem proti, in sicer zato, ker je predlog povsem nepraktičen in nepremišljen.
1. Kako si predstavljate da bodo podrta drevesa služila za GLAVNI vir ogrevanja večjega MESTA? Podrtih dreves je bistveno premalo da bi z njimi ogreval manjšo vas, ne mesta.
2. Kako bi izgledalo, da se k vsakemu podrtemu drevesu (nekje sredi gozda, daleč stran od poti) pripelje gozdarski traktor, tovornjak in še stroj za izdelavo sekancev iz 1 drevesa?
3. Z vleko hloda nekje stran iz poti bi naredili več škode kot koristi.
4. Poraba goriva bi bila verjetno tako velika, da bi ceneje prišli skozi če nafto enostavno pokurimo v toplarni.
Morda bi bilo smiselno tudi uvesti določilo, da les, ki leži v gozdu več kot 30 dni, preide v javno last, in ga lahko iz gozda odnese kdorkoli.
Obstaja veliko število ljudi, ki bi si z veseljem odnesli ta "odvečni" les iz gozda in ga uporabili za kurjavo....
Ne bi bilo slabo, se mi pa zdi, da bi se zataknilo pri dokazovanju časa. Ne bi pa bil problem v državnih gozdovih, kjer gozdarji delajo kot svinja z mehom in pustijo ležati polno uporabnega lesa.