Nove kategorije v dodatnem zdravstvenem zavarovanju
3679 OGLEDOV
11 KOMENTARJEV
Izzivom življenja s(m)o nekateri bolj ali manj kos. Spopadamo se z večjimi ali manjšimi problemi in ob tem doživljamo večji ali manjši stres. Le-temu se skorajda ne moremo izogniti, zato se moramo odločiti, kako mu bomo kljubovali. O načinu mnogokrat popolnoma avtonomno odločamo, in prav je, da prevzamemo odgovornost za posledice in z njimi ne obremenjujemo drugih.
Zdravstvena blagajna se nevarno prazni, pa pustimo za zadaj ob strani prenizke prispevke ali celo njihovo neplačevanje – vpletenih je preveč dejavnikov, zato je reševanje tega obsežen in dolgotrajen proces. Moj predlog se osredotoča zgolj na tisti del, o katerem se vsak posameznik sam odloči. Z njim ne omejujem izbire posameznika oz. njegovega načina življenja, vendar naj za to, še enkrat ponavljam, prevzame vso odgovornost in naj za posledične zdravstvene zagate ne pričakuje denarne pomoči drugih. Predlagam uvedbo NOVIH KATEGORIJ V DODATNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, temelječih na povečanem zdravstvenem riziku zaradi življenskega sloga. Te kategorije so: 1.odvisniki oz. tisti, ki zlorabljajo alkohol in prepovedane droge ter kadilci 2.pretežki (predebeli, posebno visceralna debelost, tj. obseg trebuha) in prelahki (presuhi) Vedno več bolezni je namreč posledica teh dejavnikov, za katere menim, da so pri posamezniku dokaj zlahka dokazljivi. Za celo vrsto slabih zdravstvenih posledic obstajajo neposredne povezave, splošno znani so npr. alkohol in ciroza jeter, debelost in visok krvni pritisk, kajenje in pljučni rak. Nekoliko težav bi se najbrž pojavilo pri dokazovaju v prvi kategoriji, npr. odvisnosti od nikotina zaradi pasivnega kajenja ( doma) ali pa zaradi kadilske preteklosti (pljuča se zlepa ne znebijo katranske dediščine). Sicer pa menim, da bi tudi temu izzivu zdravstevni strokovnjaki bili kos z ustreznimi analizami telesnih organov in/ali tekočin. Pri drugi kategoriji je zadevo bistveno enostavnejša. Te kategorije bi torej plačevale dodatno premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja (ne višjo obstoječo, ampak dodatno). V primeru neplačila in npr. zloma noge težav z doplačilom zdravstvenih uslug ne bi bilo, razen v primeru, ko je človek sam povzročitelj poškodbe zaradi neprištevnega stanja (vinjenost, vpliv drog). Ravnotako, če možakarja 150 kil doleti srčni infarkt, bi le bilo dobro, da to zavarovanje plačuje, sicer bi se zanj poskrbelo le kolikor krije obvezno zdravstveno zavarovanje, ali pa v celoti, če bi storitev sam plačal. V tem kontekstu se torej lahko skrčijo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se stroški prenesejo na dodatno zdravstveno zavarovanje. Seveda se mora to uvesti postopoma, kar pomeni najprej seznanitev širše javnosti in čas za razpravo s poudarkom na mnenju zdravstvene stroke. Po sprejetju zakona sledi šest mesecev do uveljavitve. V tem času in še v nadaljnih šestih mesecih (skupaj torej eno leto, kar je že spodobna doba) se ti ljudje lahko brezplačno udeležijo programov odvajanja oz. urejevanja prehranskih navad (vsi že obstajajo), ob uspešnem zaključku pa pridobijo zdravniško potrdilo. To potrdilo lahko pridobijo tudi kadarkoli kasneje, vendar nosijo do takrat dodatno odgovornost. Potrdilo pomeni, da je ta oseba (o)zdravljena in ji ni potrebno plačevati te oblike dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Potrdilo seveda velja le za neko obdobje (npr. 1 leto), pred iztekom je potreben ponoven pregled.