Sodniki - kazenska in materialna odgovornost
<style type="text/css"> </style>
Ob razvezah je večkrat zaslediti, da se običajno očeta odstrani od otrok. Zakaj? Splošno znano je, da partnerstvo ni starševstvo. Očetom se v SLO vse prepogosto dogaja, da sodišča izrekajo sodne odredbe zelo dvomljivih vsebin, pri tem pa se sklicujejo na ustaljeno sodno prakso. Določajo minimalno kvoto stikov z lastnim otrokom, ki jih je težko (beri:pogosto nemogoče) izvajati. Sodišča svojih odredb ne ščitijo. Prepogosto se izrekajo tudi za popolno prekinitev stikov oče-otrok. Ta lahko traja tudi več let. Takšne odločitve pa so prepogosto podprte z nezadostnimi in skrajno dvomljivimi argumenti sodnikov.
Predlagam vladi, da se v bodoče ne posega v primerih razveze radikalno v relacijo otrok- starš. Ta dva nista poročena. Temveč se izvaja razveza na relaciji starš-starš. Ta dva sta poročena oz. v izvenzakonski zvezi. Zagotoviti je potrebno, da se v novonastalih okoliščinah zagotovijo stiki nemudoma, torej takoj. In da se omogočanje izvajanja stikov izvaja odločneje, torej staršu, ki stike onemogoča takoj izreče sankcija, kot npr. za prometni prekršek. Kot kaže, usposobljenih sodnikov družinskega sodstva v SLO ni, so samo tisti, ki to delo bolj ali manj uspešno opravljajo. Predlagam, da nekdo zagotavlja spoštovanje zakonskih določil (pravico otrok do obeh staršev) in če se odkrije, da sodnik krši osnovne pravice otrok, zagotovljene z ustavo in zakonom, je potrebno takega sodnika obremeniti s kazensko in materialno sankcijo (tudi trajno odstraniti z mesta sodnika v RS). Ne pa da odvetnik iz Celja vsake toliko izposluje, da nam Evropa naprti plačilo kazni zaradi očitnih napak sodnikov, vendar te napake plačamo državljani preko proračuna, ne pa odgovorni sodnik.
necenzurirano.si/clanek/mnenja/sodisce-svicarski-franki-janez-jansa-krivosodje-protest-posojilo-1797659
Sodstvo ima dve možnosti: začne urejati lastne vrste ali počaka na Janševo grmado
Kaj je nauk zgodbe o višji sodnici iz zadeve frank? Da je vsaka sporna zadeva iz lastnih vrst, ki je sodstvo ni pripravljeno razčistiti, nov kos lesa za grmado, ki ga čaka tam zunaj. Pred sodišči v Celju in drugod.
Pred dnevi smo objavili zgodbo o višji sodnici Katarini Marolt Kuret, ki je od leta 2017 odločala o tožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih proti bankam. V veliki večini zadev, kjer je bila sodnica poročevalka ali članica senata, je višje sodišče odločilo v prid imetnikov posojil v frankih. V enem od teh primerov je senat celo sam posojilno pogodbo razglasil za nično.
To dokazuje, da je imela Katarina Marolt Kuret kot višja sodnica pomembno vlogo pri oblikovanju sodne prakse, ki se je v zadnjih dveh letih krepko nagnila v prid posojilojemalcev. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če tudi sama ne bi imela najetega posojila v tej valuti, ki zapade leta 2028. Ker se ji o tem ni zdelo vredno obvestiti svojega delodajalca, torej višjega sodišča, je lahko v teh zadevah nemoteno sodila naprej.
Že to je samo po sebi sporno. Povedano preprosteje: višja sodnica je sodno prakso pomagala ustvarjati na način, ki je šel (ne)hote tudi v njeno konkretno korist, merljivo v evrih. Je sama to vedela? Očitno da, saj se je februarja 2024 odločila tudi sama vložiti tožbo proti banki.
Zakaj, ni težko ugibati. Ker je spreminjanje sodne prakse v prid posojilojemalcev spremljala dobesedno iz prve vrste, je zelo verjetno ugotovila, da je bil takrat za to pravi trenutek. Za nameček je Katarina Marolt Kuret tožbo proti banki za več mesecev zamolčala pred višjim sodiščem. Res je, da se je takrat vendarle začela izločati iz zadev frank, a zaradi drugih razlogov.
Šest let prestopala črto dopustnega in etično sprejemljivega
Zgodba ima več razsežnosti. Ena od teh je stiska višje sodnice, ki je leta 2008 v želji rešiti lastni stanovanjski problem v poslovalnici banke sprejela tvegano odločitev, za katero drago plačuje že skoraj 20 let. To je bil čas, ko so banke "metale" denar ljudem. Nesporno so "produkte" v frankih ponujale tudi tistim, ki jih v evrih ne bi mogli dobiti. Ali je bila sodnica Marolt Kuret med njimi, bo v njeni zadevi ugotavljalo sodišče.
www.zurnal24.si/slovenija/na-protestu-v-podporo-jansi-morala-posredovati-policija-432950
O današnjem dogodku pred celjskim sodiščem je ministrica za pravosodje Andreja Katič govorila s predsednikom Vrhovnega sodišča RS Miodragom Đorđevićem. Strinjala sta se, da vsa opozorila o spoštovanju pravne države, neodvisnosti sodstva in strpnega dialoga žal vsakič znova naletijo na gluha ušesa.
"Spoštovanje pravne države in pravic vseh posameznikov, tudi tistih, ki se znajdejo pred sodiščem, je temelj naše demokratične ureditve in pravne države. Politiki smo prvi, ki moramo biti zgled pri spoštovanju pravne ureditve in neodvisnosti sodstva. Vse izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive. Takšna dejanja ne le ogrožajo temeljne vrednote naše družbe, ampak tudi spodkopavajo zaupanje v naše pravosodje," je dejala ministrica. Neodvisnost sodstva je ključnega pomena za ohranjanje pravičnosti in stabilnosti našega pravnega sistema. Vse poskuse njene erozije je treba zavrniti, saj so v nasprotju z osnovnimi vrednotami, na katerih temelji Slovenija kot pravna država, so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Ministrica ponovno poziva vse politične akterje, da ravnajo odgovorno, spoštujejo vlogo sodstva in se vzdržijo vsakršnega spodbujanja sovraštva.
www.dnevnik.si/novice/slovenija/jansa-zopet-napadel-sodnice-sodnisko-drustvo-zeli-umik-objave-2703917/
predlagam.vladi.si/predlog/10297
Pozdravljeni,
pridružujem se mnenju kolega o pomembnosti in namembnosti imunitete in trajnega mandata. Menim, da se v RS prepogosto izvaja "javni" pritisk na sodišča, kar zgolj povečuje (neupravičeno) nezaupanje javnosti v sodni sistem. Mogoče sodišča niso najbolj hitra, so pa vsekakor strokovna. Kakorkoli - omenjena privilegija sta zadnja obramba sodne veje oblasti, da ostane to, kar je njen namen - oblast (beri: enakovredna oblast!).
Lep pozdrav,
glede imunitete in trajnega mandata sodnikov se moram malo oglasiti. Ti "privilegiji", če lahko temu tako rečemo, so tu z nekim namenom. Sodna veja oblasti je tako kot drugi dve, torej izvršilna in zakonodajna, protiutež drugima.
Sodnik v Sloveniji lahko postane nekdo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- državljanstvo Slovenije,
- starost minimalno 30 let (ponavadi pa se zaposlijo ok. 35 leta)
- diploma pravne fakultete
- opravljen pravosodni izpit (ki je dokaj zahteven, opravljaš ga lahko po končani fakulteti z najmanj 2 letoma prakse in to samo 2x v življenju)
Te omejitve so predvsem zato, da se na mesto sodnika lahko prijavi neka zrela oseba (leta), ki ima za sabo del prakse in prekleto dobro znanje prava (pravosodni izpit). Po tem se predstaviš sodnemu svetu, ki te predlaga za imenovanje DZ. Se pravi pot do sodniškega mesta ni "kar tako".
Problem sodne veje oblasti je predvsem ta, da bi naj zagotavljala nadzor in spoštovanje prava. Da pa ne bi sodniki podlegli vplivom se jim dodeli trajni mandat (tako ne more nobena politična opcija pritiskat nanj; podobno funkcijo ima njihova plača) Imuniteto pa imajo bistveno okrnjeno od poslancev.
Med sodniki boste našli tudi nekaj (preveč!) lenuhov, nesposobnežev itd. tako kot v vsaki drugi profesiji. Nadzor nad temi izvaja sodni svet in prav tako letno preverjanje sodnikov. Bleščeči ne bodo nikoli, ne moremo pa reči, da se jim naj odvzame trajni mandat, imuniteta itd. V Sloveniji hočemo prevečkrat, ko gre kaj narobe, kar vse naenkrat spremeniti. Tu se pridružujem komentarju predhodnice KatjeC da se "Žal negativne izkušnje z institucijami kot požar širijo med ljudmi (mediji), pozitivne pa ostanejo tam nekje, za vogalom ...".
Tako da, predlog ne podpiram.
Zakaj se očetu omeji ali prepove stike z otrokom sodišča odredijo na podlagi nekih dokazov, najsi bo pričevanja matere oz. očeta, otroka samega, drugih prič (sorodniki, prijatelji), učiteljev oz. vzgojiteljev, socialnih centrov. Dejstvo je, da so očetje občutno večkrat slabši starši od mater, pa naj bo to v smislu zanemarjanja roditeljske odgovornosti ali pa v obliki fizičnega nasilja. Od tu tudi izvira odločanje po inerciji, torej na podlagi nekih ustaljenih praks, ki pa žal prizadane vestne očete.
Zadeva je kar kompleksna, sodnik praviloma pač odloči v dobro tistega od staršev, ki je bolj prepričljiv ali ima boljšo "podporo" v drugih, včasih pa tudi kot sem prej omenila. Kar seveda še ne pomeni, da je odločil prav. Kazenska odgovornost? Hm, za res hude oz. zelo očitne zmote, kar tako čez palec pa ne, sicer se omaja in ruši zaupanje v to vejo oblasti in se nevarno približamo situaciji, ko zaradi par slabih sodnikov (beri slabih odločitev) pade senca dvoma na vse. Žal se negativne izkušnje z institucijami kot požar širijo med ljudmi (mediji), pozitivne pa ostanejo tam nekje, za vogalom ...
Razen če je Slovenija luč upanja in poštenosti v grdem grdem svetu, gremo vse bolj po sledeh zahodnejših držav, kjer je ustaljena praksa, da se otroke dodeli mami, tudi če je zanje v preteklosti primarno skrbel oče.
Nobena objektivna raziskava, ki ni financirana s strani raznih uradov za ženske in podobnih pristranskih ustanov, ne potrjuje, da so očetje v povprečju slabši starši. Pravzaprav je obratno. V več kot polovici primerov, ko je nasilje v družini enostransko, je povzročiteljica prav ženska. Prav tako so moški veliko pogosteje žrtve psihičnega nasilja, ki ga je žal ponavadi nemogoče dokazati, za razliko od klofute, ki pusti modrico.
Tovrstno odločanje izvira iz preživetih prepričanj, da so mame boljši starši, kar deloma temelji na evoluciji, deloma na družbenih prepričanjih, pod črto pa je to popolna oslarija brez vsakršnih znanstvenih dokazov.
Če k temu dodamo še, da je v človeški naravi, da se ženski verjame na besedo, moški pa mora nato dokazovati svojo nedolžnost, je praktično nemogoče, da bi oče dobil skrbništvo, če mati tega noče, saj mora slednja le namigniti, da jo je morda kdaj zlorabil, sodišče pa bo, da bi zaščitilo "šibkejšo" stran, otroka raje dodelilo njej iz preventive.
Skratka, dokler bo med sojenjem razviden spol obeh strani, objektivnosti ne bo in bodo moški na slabšem. Če bi pa sodnik odločal slepo (glede spola posameznika), pa bi bile zadeve nedvomno drugačne.
Jaz pa tule dodajam, da je potrebno kazensko in materialno odgovornost sodnikov izenačiti z navadnimi državljani. Po Ustavi RS naj bi bili pred zakonom vsi enaki. Ker pa imajo sodniki trajni mandat in so nedotakljivi, pa so potem nad zakonom. To je narobe.
Imaš popolnoma prav. Spremembe so nujne. Sicer pa jih je slovensko slabosodje že dobilo po glavi od evropskih sodišč.