11. 12. 2012
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Kot ugotavlja predlagatelj v obrazložitvi, sodi varovanje slovenske kulture med temeljne interese Republike Slovenije. Uresničevanje javnega interesa za kulturo podrobneje ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB, 56/08, 4/1, 20/11, v nadaljevanju ZUJIK). V 8. členu ZUJIK je določeno, da uresničevanje javnega interesa za kulturo, poleg zagotavljanja pogojev za slovensko kulturno identiteto, vključuje tudi zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika ter skupnega slovenskega kulturnega prostora.
26. člen ZUJIK določa, da trajno in nemoteno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin, med katere sodi tudi zagotavljanje dostopnosti do zvrstno raznovrstne in kakovostne umetniške produkcije na področju slovenske glasbene umetnosti, poteka v obliki izvajanja javne službe v okviru javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija ali posamezna lokalna skupnost ali v obliki izvajanja javnih kulturnih programov in projektov drugih kulturnih izvajalcev, ki jih financira Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti.
Zastopanost slovenske glasbe v slovenskem medijskem prostoru podrobneje določa Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 69/06 – ZOIPub, 36/08-ZPOmK-1, 77/10-ZSFCJA, 87/11-ZAvMS in 47/12; v nadaljevanju Zmed). V 86. členu Zmed je določeno, da mora slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev predstavljati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa oziroma najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija in najmanj 25 odstotkov, ko gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena.
V primeru sekundarnega radiodifuznega predvajanja, torej javnega predvajanja radijskih in televizijskih programov, v trgovskih centrih oziroma trgovskih podjetjih, so ti programi zavezani spoštovanju določil 86. člena Zmed, v primerih drugih oblik javne priobčitve oz. predvajanja glasbenih del, pa tovrstna raba ni zakonsko predpisana, saj gre za rabo v okviru zasebnih institucij, ustanovljenih in upravljanih s strani zasebnih finančnih virov, hkrati pa te institucije ne izvajajo javne službe na področju kulture in umetnosti.
Z ozirom na pojasnjena dejstva in okoliščine, ki izkazujejo skrb za predstavljanje kakovostne in žanrsko raznolike slovenske glasbene ustvarjalnosti v slovenskem kulturnem in medijskem prostoru ter dejstvo, da tovrstnih ukrepov ni mogoče izvajati v prostorih, katerih namembnost ne sodi na področje izvajanje javne službe na področju kulture in umetnosti in so ustanovljeni in upravljani na osnovi zasebnega kapitala, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.