Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

slovenska narodna glasba naj pridobi ustrezen status v kulturnih hramih, trgovskih centrih in v med

2305 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

S slovensko narodno glasbo smo doslej najbolj uspeli v svetu, doma pa jo še vedno zapostavljamo, kar pomeni, da nimamo zdrave samozavesti. Skrajni čas je, da dobi spoštljivo mesto na kulturnih prireditvah, šolah, v trgovskih centrih in medijih.

Nelogično in absurdno je, da sploh nima svojega mesta v trgovskih centrih, kjer slovenskim potrošnikom vsiljujejo tujo glasbo in jih s tem ponižujejo in se iz njih norčujejo. Ali res ni nikogar ( varuha človekovih pravic, trgovskega združenja....) ki bi stvari postavil na svoje mesto in dosegel, da se zaradi človekovih pravic in osebnega dostojanstva Slovencev, ki so kupci v teh centrih, vrti v trgovskih centrih slovenska narodna glasba in to vsaj v sorazmernem deležu.

Ali res pristajamo, da smo tujci na svoji zemlji?! Zastonj je govoriti o narodni zavesti, če pa v praksi ravnamo tako, da jo pomagamo rušiti pri samem temelju, torej pri kulturi. Ali ni v interesu države, da varuje slovensko kulturo?! Prav gotovo je, saj gre za naš skupni interes, ki ga moramo spoštovati in negovati kot to počne mati z otrokom.

16 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F franc pevec 21 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 12. 2012

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Kot ugotavlja predlagatelj v obrazložitvi, sodi varovanje slovenske kulture med temeljne interese Republike Slovenije. Uresničevanje javnega interesa za kulturo podrobneje ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB, 56/08, 4/1, 20/11, v nadaljevanju ZUJIK). V 8. členu ZUJIK je določeno, da uresničevanje javnega interesa za kulturo, poleg zagotavljanja pogojev za slovensko kulturno identiteto, vključuje tudi zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika ter skupnega slovenskega kulturnega prostora.

26. člen ZUJIK določa, da trajno in nemoteno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin, med katere sodi tudi zagotavljanje dostopnosti do zvrstno raznovrstne in kakovostne umetniške produkcije na področju slovenske glasbene umetnosti, poteka v obliki izvajanja javne službe v okviru javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija ali posamezna lokalna skupnost ali v obliki izvajanja javnih kulturnih programov in projektov drugih kulturnih izvajalcev, ki jih financira Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti.

Zastopanost slovenske glasbe v slovenskem medijskem prostoru podrobneje določa Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 69/06 – ZOIPub, 36/08-ZPOmK-1, 77/10-ZSFCJA, 87/11-ZAvMS in 47/12; v nadaljevanju Zmed). V 86. členu Zmed je določeno, da mora slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev predstavljati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa oziroma najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija in najmanj 25 odstotkov, ko gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena.

V primeru sekundarnega radiodifuznega predvajanja, torej javnega predvajanja radijskih in televizijskih programov, v trgovskih centrih oziroma trgovskih podjetjih, so ti programi zavezani spoštovanju določil 86. člena Zmed, v primerih drugih oblik javne priobčitve oz. predvajanja glasbenih del, pa tovrstna raba ni zakonsko predpisana, saj gre za rabo v okviru zasebnih institucij, ustanovljenih in upravljanih s strani zasebnih finančnih virov, hkrati pa te institucije ne izvajajo javne službe na področju kulture in umetnosti.

Z ozirom na pojasnjena dejstva in okoliščine, ki izkazujejo skrb za predstavljanje kakovostne in žanrsko raznolike slovenske glasbene ustvarjalnosti v slovenskem kulturnem in medijskem prostoru ter dejstvo, da tovrstnih ukrepov ni mogoče izvajati v prostorih, katerih namembnost ne sodi na področje izvajanje javne službe na področju kulture in umetnosti in so ustanovljeni in upravljani na osnovi zasebnega kapitala, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji