11. 12. 2012
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Kot ugotavlja predlagatelj v obrazložitvi, sodi varovanje slovenske kulture med temeljne interese Republike Slovenije. Uresničevanje javnega interesa za kulturo podrobneje ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB, 56/08, 4/1, 20/11, v nadaljevanju ZUJIK). V 8. členu ZUJIK je določeno, da uresničevanje javnega interesa za kulturo, poleg zagotavljanja pogojev za slovensko kulturno identiteto, vključuje tudi zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika ter skupnega slovenskega kulturnega prostora.
26. člen ZUJIK določa, da trajno in nemoteno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin, med katere sodi tudi zagotavljanje dostopnosti do zvrstno raznovrstne in kakovostne umetniške produkcije na področju slovenske glasbene umetnosti, poteka v obliki izvajanja javne službe v okviru javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija ali posamezna lokalna skupnost ali v obliki izvajanja javnih kulturnih programov in projektov drugih kulturnih izvajalcev, ki jih financira Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti.
Zastopanost slovenske glasbe v slovenskem medijskem prostoru podrobneje določa Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 69/06 – ZOIPub, 36/08-ZPOmK-1, 77/10-ZSFCJA, 87/11-ZAvMS in 47/12; v nadaljevanju Zmed). V 86. členu Zmed je določeno, da mora slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev predstavljati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa oziroma najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija in najmanj 25 odstotkov, ko gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena.
V primeru sekundarnega radiodifuznega predvajanja, torej javnega predvajanja radijskih in televizijskih programov, v trgovskih centrih oziroma trgovskih podjetjih, so ti programi zavezani spoštovanju določil 86. člena Zmed, v primerih drugih oblik javne priobčitve oz. predvajanja glasbenih del, pa tovrstna raba ni zakonsko predpisana, saj gre za rabo v okviru zasebnih institucij, ustanovljenih in upravljanih s strani zasebnih finančnih virov, hkrati pa te institucije ne izvajajo javne službe na področju kulture in umetnosti.
Z ozirom na pojasnjena dejstva in okoliščine, ki izkazujejo skrb za predstavljanje kakovostne in žanrsko raznolike slovenske glasbene ustvarjalnosti v slovenskem kulturnem in medijskem prostoru ter dejstvo, da tovrstnih ukrepov ni mogoče izvajati v prostorih, katerih namembnost ne sodi na področje izvajanje javne službe na področju kulture in umetnosti in so ustanovljeni in upravljani na osnovi zasebnega kapitala, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Lepota Slovenije in lepota slovenske narodne glasbe sta neločljivo povezani, saj je slovenska narodna glasba odsev slovenskih naravnih lepot. Občudujemo lahko na tisoče mladih, ki igrajo navdušeno s svojimi instrumenti slovensko narodnozabavno glasbo. Njihovim staršem se ni treba bati, da bi pri tem uživali mamila.
Zavreči slovensko narodno glasbo je isto kot zavreči svojo narodno in kulturno duhovno bit . Slovenska narodna glasba predstavlja poleg slovenskega jezika in običajev, trden življenjski temelj, na katerem lahko gradimo slovensko zdravo samozavest, ki je pogoj našega uspešnega osebnega in skupnega razvoja. Je vrednota, do katere bi moral imeti spoštovanje vsakdo, tudi tisti, ki raje posluša tujo glasbo. Spoštljiv odnos do slovenske narodne glasbe, predstavlja izoblikovano osebnost človeka, ki temelji na človekovih vrednotah. Gre za našo ustavno pravico do slovenske identitete in osebnega dostojanstva Slovencev. Gre hkrati za spoštljiv odnos do naših prednikov, ki so nam v varstvo izročili narodno pesem in glasbo ter slovenski jezik z običaji. Gre za slovensko kulturno vrednoto, ki bogati svetovno kulturo , zato je zaščitena in varovana ne le doma, ampak tudi v mednarodnem pogledu. Gre za človekovo ravnovesje z naravnim okoljem, ki čedalje bolj pridobiva na pomenu. Če se bomo po zdravi narodni samozavesti zgledovali po razvitih in uspešnih narodih, ne bomo imeli težav s seboj in z drugimi. Če bomo spoštovali svojo narodno in kulturno bit, nas bodo tudi drugi spoštovali. To spoštovanje je medsebojno pogojeno. Krizne čase je mogoče premagati le z zdravo slovensko samozavestjo, ki pospešuje naš osebni in skupni razvoj.
Bi podpirala ampak dvomim, da ima predlagatelj v mislih slovensko narodno glasbo, ki je že praktično izumrla. Ne podpiram pa vsiljevanje iz Avstrije pobrane narodnozabavne glasbe, ki nima prav nobene veze z narodno zavestjo. Morda bi lahko predvajali oz. spodbujali k poslušanju kvalitetne klasične glasbe nikakor pa ne še dodatno poneumljanje z vsiljevanjem nekvalitetne narodnozabavne "glasbe".
meni je to prisilno osrečevanje z neko navidezno muziko, ki jo človek tako ali tako zazna samo kot ropotanje-hrup-šum, absolutno nepotrebno in me kvečjemu nervira. tudi če bi to curljanje na glavo vsebovalo SNM, se v osnovi ne bi nič spremenilo.
Seveda, pa par očenašov zmolit predno daš kruh v ceker.
Svet gre naprej. Bolj ko je mladim nekaj nedosegljivo, daljno bolj jim bo zanimivo drugačno in všečno. S tujo glasbo se širi sprejemanje večkulturnosti. Spoštovanje do Slovenije pa malce kopni. Ampak saj ni čudno ko pa se politiki takole igračkajo z državljani. Mladi niso neumni veste? Oni čutijo da nekaj ni v redu z Slovenijo. Kako naj bodo ponosni na državo polno kradljivcev, napuha in nič krivih navadnih delavcev, ki vedno največ nasrkajo čeprav so sami najmanj krivi? Sej mladi vedo da se je izkoriščal in se še izkorišča tuje delavce.
Kako naj spoštujejo državo ki to dovoljuje? Ki ne definira zakonodajo dovolj dovršeno da nebi dopuščala lukenj ki so voda na mlin raznim nemoralnim a večkrat legalnim kradljivcem. Državno polno napuha polnih ljudi, ki jim ni mar za revnejše, državo kjer izginja srednji sloj in državo brez prave prihodnosti, v negotovosti pri iskanju služb in dela. Državo ljudi kjer goljufi nikoli ne priznajo svoje krivde in kjer politiki izumljajo svojo resnico ker jih ni toliko v hlačah da bi povedali pravo, ne-umetno-narejeno resnico.
Z vsiljevanjem in predpisovanjem glasbe bi naleteli na kontra učinek. Kako naj bo nekdo ponosen na svojo državo ko pa je ta tako kvazi-država da glava boli? Zdaj naj bi pa še domoljublje in pripadnost Sloveniji hotela vzbudit? Sej s tem ni nič narobe ampak s tem se ne odpravlja problema družbe. S tem se samo zapelje najbolj naivne ponuja pa nič. Naredi se megla da se morda malo manj vidi tisto kar bi morali najprej videti. Napake katerim bi poiskali rešitve. Nepravičnost katera bi zamenjala pravičnost. In nenazadnje prihodnost kjer bi bila enakost glavna vrednota. Pred krizo smo bili skoraj najboljši v nizki stopnji neenakosti. Kaj pa sedaj? Upam si trdit da je največji sloj tisti ki živi na pragu ali tik pred pragom revščine. Po avstrijskih standardih(glede na to kako se radi primerjamo z bolj razvitimi državami) pa sploh.
Postajamo država tretjega sveta ampak za razliko od drugih nismo zanimivi za vlagatelje ali kogarkoli.
Da, med mladimi je delež takih, ki poslušajo narodno glasbo zelo nizek in to samo zato, ker se jim na vsakem koraku vsiljuje neka moderna zvrst glasbe in to predvsem taka, ki je "muha enodnevnica".
DavidS: Tudi vam bi se spreobrnilo, če vam bi na vsakem koraku kazali in vsiljevali eno žensko iz "črnih" krajev in vam zatrjevali, da je to vaša mati. Ja, kaj kmalu bi bili prepričani v to ...
Res je sramotno, da se počne kaj takega!!!
Mislim, da ne razumete dobro vzrokov in posledic. Radijske postaje predvajajo določeno glasbo zato, da pritegnejo poslušalce, in s tem oglaševalce, in posledično več zaslužijo.
Radijske postaje ne predvajajo glasbe z namenom, da bi poslušalcem vsilile svoj glasbeni okus.
Vzrok - ljudje imajo radi sodobno glasbo
Posledica - radijske postaje jo predvajajo
Če pa ste sami toliko dojemljivi, da vas lahko kdorkoli prepriča, da je vaša mati črnka iz Nigerije, pa je to v bistvu vaš problem....
Nakupovalni centri predvajajo glasbo, ki jo posluša njihova ciljna skupina. Glavna ciljna skupina nakupovalnih centrov so mladi potrošniki, med mladimi je delež ljudi, ki poslušajo narodno glasbo zelo nizek.
Predpisovanje nekih kvot se mi ne zdi smiselno....efekt bo verjetno podoben, kot na radijskih postajah....čez dan vrtijo tujo popularno glasbo, ponoči, ko nihče ne posluša, pa slovensko, da izpolnijo zastavljene kvote.
Svoje doprinese tudi zakon o avtorskih pravicah. Nujno potreben sprememb.