Ker se mnogo ljudi zgraža nad potratnostjo javne razsvetljave, ki v obstoječem obsegu povzroča nepotreben strošek ( gre za metanje denarja v zrak) in onesnažuje naravo, predlagam, da se ugasne vsaka druga luč javne razsvetljave, zlasti še tam, kjer je frekvenca pešcev minimalna.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Za namen varovanja okolja je razsvetljava javnih površin in cest obravnavana v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10, v nadaljevanju: Uredba). Pri tem je svetlobno onesnaževanje okolja definirano kot emisija svetlobe iz umetnih virov, ki povzroča za človekov vid motečo osvetljenost, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, moti življenjski ritem živali ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. V 16. členu Uredbe je določeno, da mora biti razsvetljava (vključno z razsvetljavo javnih površin in cest) v dnevnem času od jutra do večera ugasnjena. Nadalje so v 5. členu Uredbe določene ciljne vrednosti letne porabe elektrike, ki ne smejo biti presežene. Poraba elektrike mora biti za obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin usklajena z določbami Uredbe do 31. decembra 2016. Prehodni rok prilagoditve obstoječe razsvetljave je določen zaradi postopne razporeditve finančnih stroškov, ki jih imajo občine pri zamenjavi stare razsvetljave.
Upravljanje razsvetljave občinskih cest in javnih površin je v domeni posamezne občine. Vsaka občina mora imeti izdelan načrt razsvetljave, ki mora biti dostopen javnosti. Morebitne predloge o zmanjšanju jakosti osvetljave v nočnem času naj zato občani naslovijo na pristojno občinsko upravo.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Razsvetljava na javni cestni infrastrukturi mora biti zgrajena in vzdrževana v skladu z veljavnimi predpisi z namenom zagotavljanja prometne varnosti. Med predpisi na obravnavanem področju je potrebno omeniti Zakon o cestah, Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o avtobusnih postajališčih in Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste. Izdani so standardi, ki posegajo na področje cestne razsvetljave in definirajo njene lastnosti in metode merjenja. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo sijalk definira Uredba Komisije (ES) št. 245/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk ter o razveljavitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/55/ES.
Kakovost cestne razsvetljave je odvisna ne samo od svetlosti oziroma osvetljenosti, ampak tudi od enakomernosti. Če je prometna površina neenakomerno svetla, je v temnejših predelih težje ali pa sploh nemogoče opaziti ovire in nevarnosti. Take temne cone lahko nastanejo, če so svetilke preveč razmaknjene med seboj, ali če nekaj svetilk ugasnemo (zaradi varčevanja z električno energijo ali okvare svetilk). Rešitev izklopa svetilk razsvetljave ali izklop vsake druge svetilke zato v smislu varčevanja z električno energijo ne pride v poštev, pač pa se lahko v nočnem času uporablja redukcija moči svetilk. Tako so dejansko na javnih cestah vgrajeni različni sistemi regulacij in omejevanja svetlobnega toka v odvisnosti od prometa in ostalih dejavnikov, ki posledično tudi zmanjšujejo porabo električne energije.
Zahteve za kvaliteto razsvetljave, ki jih pogojujejo posamezni svetlobnotehnični razredi, morajo biti izpolnjene vedno, kadar merodajni parametri narekujejo določeno kvaliteto razsvetljave. V primeru, da se npr. gostota prometa ali pa svetlost okolice kot merodajna parametra v nočnem času spreminjata, spremenjene vrednosti pa ustrezajo drugačnemu svetlobnotehničnemu razredu, je priporočljivo kvaliteto razsvetljave v času noči prilagajati spremenjenim razmeram. V praksi spremenjene razmere največkrat pomenijo nižjo gostoto prometa v poznih nočnih urah, posledično lahko ustreza svetlobnotehnični razred z nižjim nivojem svetlosti. Za čas, ko je zaradi prometnotehničnih razmer dovoljen razred z nižjim nivojem svetlosti, je možno s pomočjo različnih naprav za krmiljenje svetlobnega toka sijalk znižati svetlost na vozišču ob ohranjeni zahtevani enakomernosti svetlosti. Redukcija z izklopom vsake druge svetilke ni dovoljena, ker se vzdolžna enakomernost svetlosti zniža pod dopustno mejo.
Zahteve za razsvetljavo za posamezno merodajno področje so prilagojene prometnim razmeram. Osnovni parameter za določitev ustreznega svetlobnotehničnega razreda je med drugim gostota prometa. Nižji gostoti prometa ustreza svetlobnotehnični razred z nižjimi zahtevami glede razsvetljave. Iz tega sledi, da je v času zmanjšane gostote prometa zaradi varčevanja pri stroških za porabljeno električno energijo mogoče nivoje svetlosti prilagoditi spremenjenim prometnim razmeram. Tudi v času nižje gostote prometa pa morajo biti izpolnjene vse zahteve ustreznega nižjega svetlobnotehničnega razreda. To predvsem pomeni, da morajo biti izpolnjene zahteve glede splošne in vzdolžne enakomernosti svetlosti. Izpolnjevanje teh zahtev lahko pri svetilkah z dvooptičnim sistemom dosežemo z izklopom ene od obeh sijalk, pri svetilkah z enooptičnim sistemom pa s spreminjanjem svetlobnega toka sijalk.
Na koncu želimo poudariti naš namen imeti ustrezno urejeno, sodobno in ekonomično javno razsvetljavo, ki bo ob ustreznem vzdrževanju zagotavljala varnost uporabnikov cest.
Odzivi pristojnih organov so navaden birokratski blabla - po zaslugi miselnosti državnih uradnikov (ne le janš in kanglerjev) država propada in dotični ne vidijo, da s svojim ravnanjem žagajo ne le veje, na katerih sedimo mi, temveč tudi veje, na katerih sedijo sami.
Zakonodaja se prilagaja interesom podjetij, ki državi dobavljajo razsvetljavo, to je javna skrivnost, zadnji dokaz so bile Stožice zaradi reflektorjev v Stožicah se je spremenila Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja ...
Drugi problem so nevedni uradniki po občinah ... Trenutno je hit LED razsvetljava - občine nabavjajo premočno razsvetljavo, katere doba delovanja je nižja kot pri razsvetljavi doslej, zamenjave težje in dražje, luči bodo oddajale belo svetlobo, ki se razprši bolj kot rumena, škodi pa prav tako veliko bolj. Raka bo vse več, biodiverziteta vse nižja in vse bo isto kot doslej ...
Ni hujše potrate časa kot branje odgovorov pristojnih organov. Zato sem ga le preletela, da prihranim čas in živce.
Javna razsvetljava ima poleg razsvetljevanja (potrebnega ali ne) tudi drug pomen. S tem se namreč porablja viške električne energije, ki se jih proizvede v času, ko drugi porabniki "počivajo", proizvodnje el. energije pa se v tem času v veliki meri ne da prekiniti. S tem namenom obstaja visoka in nizka tarifa, ki naj bi gospodinjstva spodbujala, da el. energijo porabljajo v času (ponoči, vikendi, prazniki), ko veliki odjemalci (industrija) ne obratujejo. Električne enrgije se, kot verjetno veste, v velikih količinah ne da shranjevati, elektrarn pa ne kar ustavljati in zaganjati. Izjema so morda črpalne elektrarne, ki pa so zelo drage, težko umestljive v prostor itd.
Skratka stvari niso tako enostavne kot morda izgledajo na prvi pogled. Kljub temu predlogu ne nasprotujem menim pa, da bi morali najprej poiskati način kako to energijo bolj smotrno porabiti.
Sam sem sicer za javno razsvetljavo z dodelanim senzorjem. Ko ne bi bilo nobenega bi bile luči ugasnjene, ko bi šel kdo mimo bi se prižgale. Tako bi to hkrati služilo kot opozorilo da nekdo prihaja. Seveda verjamem da so senzorji predragi, stroški nasploh preveliki ampak imam upanje da nekoč to ne bo več predrago.
Sicer ne vem, kako je s tem pri LED razsvetljavi, vem pa, da je pri klasičnih cestnih svetilkah to tehnično zelo težko izvedljivo, oziroma je povezano z visokimi stroški, ki se ne nanašajo samo na senzorje, temveč tudi na svetilke same.
Poleg tega je verjetno z vidika svetlobnega onesnaženja nenehno prižiganje in ugašanje luči še slabše, kot neka konstantna svetloba.
Skrajni čas bi že bil! Pa po vaseh naj se ugasne javna razsvetljava med 23.00 in 5.00, ne pa da moti naš spanec, ko nam sveti direktno v spalnice!
Žal vidi večina ljudi le denarnice, ne vidi pa pogubnih vplivov svetlobnega onesnaževanja.
Predlog podpiram. Pravzaprav bi lahko v marsikaterem kraju uredili zadeve tako kot marsikje v tujini - javna razsvetljava bi bila ugasnjena npr. od 12. do 5. ure zjutraj. Tako ravnajo tudi v občini Turnišče v Prekmurju.
Tudi po mestih so obrobne ulice, po katerih vso noč ne hodi nihče, ali pa se do doma pripelje z avtomobilom, zato bi lahko razsvetljava bila lahko ugasnjena tudi tam.
Nujna bi bila zaostritev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, po kateri bi se moralo v najkrajšem času zamenjati vso neustrezno razsvetljavo, ki ni le škodljiva za naravo, temveč je tudi energetsko potratna, s čimer hudo obremenjuje občinske proračune. Predlagam ne le zaostritev Uredbe, tudi oster nadzor.
DAvidS, noben kriminalist ne bo potrdil, da je tam, kjer je razsvetljava, tudi manj kriminala. Z razsvetljavo namreč omogočimo lažje "delo" tudi kriminalcem.
Nujno bo večje ozaveščanje prebivalstva, marsikje vidim luči pri belem dnevu, dobesedno. Tudi sedanji predsednik republike je imel v predhodni kampanji svoj štab na Kongresnem trgu, program na stenah pa je bil osvetljen celo ob sončnem vremenu. Ko sem ga opozorila na to, se je sprenevedal in se delal ekologa s hibridnim vozilom ipd., skratka - metanje peska v oči. Če prvi mož države ne more biti zgled, kaj naj potem pričakujemo od prebivalstva ...
Se strinjam. Razsvetljava naj bo namenjena predvsem zmanjšanju kriminala. Prometnice, ki imajo primarno (ali izključno) funkcijo avtomobilskega prometa, so lahko osvetljene minimalno.
Vsekakor pa je neizpodbitno dejstvo, da v razsvetljavi pretiravamo. Ko sem še imel avtomobil, ki ni avtomatsko vklopil luči, se mi je enkrat zgodilo, da sem prevozil cel Maribor, in nisem opazil, da nimam vklopljenih....definitvno pretiravanje.
Država naj predpiše maksimalno dovoljeno osvetlitev cest.