spodbude za delodajalce pri zaposlovanju mladih
Predlagam takojšnjo uvedbo spodbud za delodajalce pri zaposlovanju mladih.
Obrazložitev:
Mladi po zaključku študija nikakor ne morejo priti do prve zaposlitve. Pripravništvo ni več obvezno, vsi delodajalci pa zahtevajo vsaj minimalne delovne izkušnje. Primer dve univerzitetnih diplomiranih biologov: eden dela kot delavec v skladišču, druga je že skoraj eno leto brezposelna na Zavodu za zaposlovanju.
Še stališče predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza :
"Druga prednostna naloga bi morala biti zagotavljanje zaposlitvenih in razvojnih priložnosti za mladino. Pri tem imamo dvojno odgovornost - znova moramo namreč zagotoviti razmere za gospodarsko rast, hkrati pa nemudoma odgovoriti na tragedijo mladih ljudi v kriznih evropskih državah. Brezposelnost na evrskem območju je namreč dosegla 10,9 odstotka, kar je najvišja raven po uvedbi evra, mladi ljudje pa so tisti sloj evropskega prebivalstva, ki so ga posledice krize najbolj prizadele in plačuje najbolj nesorazmerno ceno za prejšnje napačne odločitve. Brezposelnost med mladimi v Španiji je tako že več kot 50 odstotkov.
Zato si nikakor ne moremo in ne smemo privoščiti, da bi žrtvovali celotno generacijo ali ustvarili izgubljeno generacijo, ki bi lahko uničila družbeno tkivo Evrope in njeno stabilnost. Zato potrebujemo takojšnji načrt za preprečevanje podobnih okoliščin, ki vsebuje vlaganja v poklicno usposabljanje, izboljšanje izobraževalnih možnosti in - kar je najpomembneje - ponuja spodbude za delodajalce pri zaposlovanju mladih".
Kaj pa če bi raje spodbujali start-up-e mladih? Npr. se zbere nekaj diplomantov različnih profilov, ki lahko skupaj pokrijejo vse potrebne funkcije v podjetju, od poslovodstva pa do tehnologije, in država jim da kako pametno subvencijo, ki jim vsaj tekoče stroške pokrije. In ne, trenutne obdavčene subvencije za s.p. to NISO.
Pa sej država spodbija delodajalce za zaposlovanje mladih. Če delodajalec zaposli mladega pod 25 let za nedoločen čas, mu država nudi določene ugodnosti pri plačilu prispevkov, če se ne motim. Drugače si pa lahko več o tem preberete na strani zavoda za zaposlovanje.
Druga stvar pa je, če je nekaterega kadra preveč in ni služb zanje. Sori ampak ponavadi je treba močno premisliti kaj boš študiral, da boš imel službo. Včasih je bolje, da se po srednji šoli zaposliš in potem glede na poklicne izkušnje in potrebe se nadaljne izobražuješ. Ne pa kr na vrat na nos študirat, pa delat magisterije in doktorate - takih noben ne rabi, brez izkušenj.
Se strinjam, da je situacija za mlade danes katastrofalna na več področjih in da je najhuje, če ni dela. Brezposelnost mladih za seboj potegne številne probleme in dejansko bi semorali tega problema prioritetno lotiti.
Se pa strinjam s predhodnikom, da bi bilo treba tudi vpisna mesta na študij zmanjšati in tako doseči dvoje - zmanjšati izdatke države za šolstvo, na drugi strani pa bi bila za ostale diplomirance večja zaposlitvena možnost. Najlažje je usmerjati populacijo, ki se še šola in promovirati študije, ki imajo večje možnosti zaposlitve. Že v prvih razredih osnovnih šol bi se morali pogovarjati tudi o tem, kako dobimo izdelke, kaj so podjetja in sčasoma razvijati v mladih tudi to logiko. Verjamem, če bi zorela ideja o podjetništvu v mladih že od malih nog, da bi se marsikdo tekom šolanja, študija zavedel katerega od svojih talentov, ki bi jih lahko preiukusil na trgu v obliki lastnega podjetja....
Za tiste, ki pa so že v zgraj opisani situaciji - nekaj rešitev je v teku (spodbude delodajalcem, če zaposlijo mlade diplomante), ampak te "rešitve" se potem pogosto tudi negativno izkoriščajo...
Morda bi bila ena od možnosti, podobna, kot so jo izvedli v eni od EU držav, da se obstoječi fond delovnih ur zaposlenih razdeli med več ljudi. To je vsekakor možnost za bolje plačane poklice - torej biolog na fakulteti npr. dela zdaj 40 ur, potem se mu zmanjša delovna obveznost na 35 ur (ustrezno zniža dohodek). Na ta način pridobljeno povečanje ur ustvari novo delovno mesto. Za ilustracijo - če bi vsem zaposlenim v Sloveniji znižali tedensko delovno obveznost na 35 ur, bi na vsakih 7 zaposlenih lahko odprli novo delovno mesto.
Seveda pa pri slabše plačanih poklicih to ne pride v poštev (zaradi prenizkega dohodka iz zmanjšanja ur), prav tako bi k temu težko prisilili podjetja na trgu. MOrda pa kdo pametnejši najde rešitev v tej smeri....
In kaj naj država naredi za zaposlitev teh dveh konkretnih biologov? Odpre dve nepotrebni delovni mesti, da se bosta lahko zaposlila?
Verjamem, da ni problem v tem, da nekje delo biologa opravlja starejši skladiščnik, ki odžira delovno mesto. Morda je težava bolj v tem, da imamo vse preveč ljudi z izobrazbo, ki je trg dela ne potrebuje.
Pravzaprav je marsikateri izum prišel z zgledovanjem iz narave, biologije. Tako da čisto ignorantski ti ni treba bit. Če ne drugega je biotehnologija zelo uporabna: en.wikipedia.org/wiki/Biotechnology
Ni problem družbenih znanostih samih, problem je njihova starodavna akademskost, ki v Sloveniji ne vliva zaupanja delodajalcem. Spremembe so premajhne, premalo prilagojene praktični uporabi znanja. (praktičnost ni to koliko vaj imaš). Krivdo imajo tukaj predvsem univerze ki ne nagujejejo družboslovja kot uporabne znanosti za potrebe današnjega časa. Podobno je z biologijo. Obstajajo smeri biologije ki so izredno uporabne npr v medicini.
Torej rabimo manj široko razprtih ved in več specifičnih ved. Biologija na splošno je res nič od nič pri praktičnemu delu pri zaposlitvi (razen če ne delaš v kakšnem Zoo-ju ali kaj podobnega). Pri tehnologiji in pri povezavi z tehnično platjo pa imajo lahko presenetljive izsledke in ogromno možnosti za prihodnost.
Mimogrede sem našel še eno zelo uporabno bio vedo: sl.wikipedia.org/wiki/Biomimetika (poglej si primere)
BIOLOGIJA JE UPORABNA!!! Tle sploh ni dvoma!! Ima neskončen potencial v tehnologiji. Tako kot mnoge tehnične vede! Torej je nekaj narobe na sistemu in ne na želji po delu ki je vezano na biologijo.
Vem da se grdo sliši ampak menim da akademskost zavira odprto mišljenje in praktičnost pri hitro spreminjajočmu se trgu dela. Nikakor noče prevzeti nove tehnologije učenja (npr flash cards) v sklop samega učenja, možnost ponovnega gledanja predavanja v kolikor ga nisi razumel v prvo v elektronski obliki in še bi lahko naštevali. Seveda tehnologija pritiska na izobraževalne institucije ampak le te se upirajo z vso močjo. Verjetno se bojijo izgubo delovnih mest ali kaj podobnega.
Zdi se mi da si družboslovne fakultete same pljuvajo v skledo. Kar pa še ne pomeni da družboslovje ni uporabno, koristno in kapitalsko upravičeno. Daleč od tega! Možnosti je ogromno, seveda spet v povezavi z tehnološko-informativnimi znanosti.
Sej danes je menda logično da nobena znanost ne more zase obstajati kot sama sebi namen. Niti kemija ni taka znanost. Kemija zase je mrtva ravno tako kot je družboslovje samo zase mrtvo.
Rešitev: Dajmo povezat znanosti med sabo kolikor se le da v smiselno celoto uporabnega znanja pri službah.
Nihče ni rekel, da je biologija kot veda neuporabna in nekoristna. Problem je v tem, da če gospodarstvo ne potrebuje več biologov, kot jih trenutno zaposluje, ne more tukaj država nič kaj storiti, razen da na nek način vzpodbudi tiste panoge, kjer je to potrebno. Pri tem sta seveda vsaj dva problema....
Prvi je, da to nima nobene direktne povezave z zaposlovanjem mladih. Indirektna povezava seveda je, saj če je zaposlenih več ljudi, je posledično zaposlenih več mladih....ampak predlog ne govori o tem.
Drugi problem je ta, da ob omejenih sredstvih, ko so na razpolago, to pomeni, da bi morali ta denar prihraniti nekje drugje.....kar bi pomenilo, da bo oškodovana kakšna druga znanstvena panoga.
Tukaj vidim kot problem predvsem to, da se mladi odločajo za študijske smeri, za katere ni velikih zaposlitvenih možnosti. To pa ni problem zaposlovanja mladih (o čemer govori predlog), ampak neustrezne strukture izobrazbe prebivalstva. Lepo in prav, da gredo ljudje študirat to, kar jih veseli. Zavedati pa se morajo, da država ni dolžna poskrbeti za to, da bo vsak dobil službo na področju, ki ga veseli.
Gre za odgovor na tvoj komentar ne odgovor na predlog, zato če si že sam šel ven iz predloga lahko temu podam svoje mišljenje.
Kot drugo pa me očitno nisi dovolj pozorno bral da bi razumel. Biologija v procesu izobraževanja kot jo imamo sedaj ni uporabna. Naredimo jo uporabno z tem da jo specializiramo v točno določene smeri ki pa JIH kapital rabi. Ker sigurno obstajajo smeri biologije ki jih kapital rabi. Če ne drugega v farmaciji. Biologija na splošno pa seveda ni nič.
Siljenje ljudi k izbiri študija ki jih ne veseli pa ni rešitev ker kako boš predano delal če pa niti ne maraš s tem povezanega dela?
To ne gre nikamor. Prilagodit študije da bodo uporabni za delodajalce pa je ...ne pa omejevat sam zato ker je ravno sedaj kriza.
Že nasploh ima kapital preveliko moč. Če pa ljudi usmeriš kaj se lahko učijo bo pa še več ljudi k bo reklo..ma dej kaj bom pol sploh šel naprej študirat če ne morm študirat tistga kar hočem? Al pa jih bo še več probalo študirati kar jim ne ustreza in se jim bo študiranje še toliko bolj zamerilo ko jim ne bo uspelo in ne bodo videli več perspektive pred sabo. Ker vsi vemo da nisi motiviran za učenje nečesa kar ti ni pri srcu.
Kdo se bo spopadal z dodatnim številom gimnazijcev ki ne bodo uspeli v študiju? Kaj bodo oni potem? nič?
Študijske programe se lahko prilagodi le do neke mere. Umetno ustvarjanje potrebe po določenih profilih pa ni ravno produktivno.
Lepo in prav, če bi imel vsak možnost v življenju početi to, kar si želi, a žal je to utopično razmišljanje. To ni problem samo v biologiji, ampak v večini panog. Verjamem, da si je redko kateri smetar ali kopač jarkov želel postati prav to, in z velikim veseljem opravlja svoje delo. Prav tako nisem v mladih letih nikogar slišal reči "ko bom velik, bi rad pobiral cestnino na avtocesti". Kljub temu gre za dela, ki jih pa nekdo MORA opravljati, pa čeprav mu to ni v veselje, in gre v službo z odporom. In ti ljudje so ravno tako hodili v šole, in se izobrazili za kak drug poklic, kot ta, ki ga opravljajo.
Če bo v Sloveniji 100.000 ljudi želelo postati frizer....bomo uvedli obvezno vsakodnevno striženje, da bodo lahko vsi opravljali poklic, ki jih veseli?