Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pregled medsebojnega učinkovanja prepisov

2977 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Spoštovani!

skladno z R E S O L U C I J O o normativni dejavnosti (ReNDej) CITIRAM:

"Skrb in odgovornost za raven kakovosti pravnih predpisov sta sestavni del prizadevanj za uspešno delovanje in ohranjanje pravne države. Predpisi so tista podlaga pravne države, s katero je določen pravni red, urejeno delovanje državnih organov, ravnanje pravnih subjektov in njihova medsebojna pravna razmerja. Vsebinsko ustrezni, pravno pravilni in nomotehnično urejeni, skratka dobri predpisi, so samo eden, vendar pa hkrati nepogrešljiv pogoj za učinkovitost prava in dobro delovanje države kot pravne države. Kakovost predpisa je v prvi vrsti odvisna od njegove vsebine, od tega, ali predpis normira prava vprašanja, ali država (ali drug normodajalec) s predpisovanjem in prepovedovanjem različnih ravnanj uspešno usmerja družbeni razvoj in določa pravila poštenega in pravičnega sožitja med ljudmi, ne da bi jim postavljala nepotrebne zahteve in povzročila nepotrebne težave pri njihovem vsakdanjem življenju in delu. Predpisi ustvarjajo pravno okolje za mirno reševanje nasprotij, ki jih prinašajo različni interesi v družbi. Jasen in konsistenten pravni red države je pogoj za njeno dobro delovanje, državljanom razumljivi, brez težav izvršljivi in čim bolj trajni predpisi pa krepijo zaupanje v pravni red in zagotavljajo spoštovanje in varstvo človekovih pravic in svoboščin."

www.uradni-list.si/1/objava.jsp

predlagam, da Državni organi nemudoma pričnejo z analizo medsebojnega učinkovanja (ekspresno sprejetega) zakona o uravnoteženju javnih financ - ZUJF. Menim, da je izdelava analize posledic in njena objava visoko na pritoriteti razlogov za obstoj samostojne države slovenskega naroda!

z odličnimi pozdravi

Zlarko Hernčič, sindikalist

22 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Z Zlatko Hernčič 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 7. 2012

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

V vašem odzivu predlagate državnim organom, da nemudoma pričnejo z analizo medsebojnega učinkovanja Zakona o uravnoteženju javnih financ – ZUJF. Ministrstvo je predlog obravnavalo kot vprašanje o dveh elementih enotnega procesa in pripravilo naslednji odgovor.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) pri svojem delu sledi načelom boljše zakonodaje, kar izkazujejo tako pretekle kot tekoče dejavnosti. Temeljno, čeprav ne edino, podlago zanje predstavlja Resolucija o normativni dejavnosti (Ur.l. RS št. 95/2009; v nadaljevanju resolucija), katere določila usmerjajo proces priprave predpisov v skladu s politiko boljše zakonodaje ter vzpostavljajo minimalne standarde sodelovanja z javnostjo.

Vlada je nadalje sprejela izvedbene določbe resolucije v obliki sprememb Poslovnika Vlade RS (Ur.l. RS, št. 43/2001 (23/2002 popr.), 54/2003, 103/2003, 114/2004, 26/2006, 21/2007, 32/2010, 73/2010, 95/2011; v nadaljevanju – poslovnik vlade) ter Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade RS, št. 10 (v nadaljevanju – navodilo), ki so stopile v veljavo maja oziroma junija leta 2010. Navodilo je povzelo zaveze iz resolucije in jih strnilo v obliko obrazca vladnega gradiva.

Poslovnik vlade konkretizira določbe resolucije v 8.b členu, ki kot del jedra vladnega gradiva, navaja presojo posledic na finančne posledice za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve; presojo administrativnih posledic; presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij; na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike; presojo posledic na socialnem področju, presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja. Peti odstavek 8.b člena vsebuje tudi izjemo od oprave presoje posledic in sicer v primeru, da gre za sprejem zakona po nujnem postopku ter v primeru, da gre za predlog zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe. Vendar še v istem odstavku poslovnik vlade dodaja, da se za zakone, sprejete po nujnem postopku, po dvoletnem izvajanju pripravi poročilo o presoji posledic na posameznih področjih. Z določbami petega odstavka se tako zagotavlja sprejem nujno potrebnih rešitev, katerih učinek bi oprava celostnih presoj potencialno ogrožala, a hkrati tudi obvezuje pripravljavca, da opravi evalvacijo učinkov teh nujno potrebnih določb. Doba dveh let je zadosten časovni interval, da se ugotovi ustreznost in učinkovitost nujno potrebnih določil.

Vidik medsebojnega učinkovanja, vlada spoštuje v skladu z Zakonom o državni upravi (Ur. l. RS št. 52/2002, 56/2003, 83/2003-UPB1, 45/2004-ZdZPKG, 61/2004, 97/2004-UPB2, 123/2004, 24/2005-UPB3, 93/2005, 113/2005-UPB4, 126/2007-ZUP-E, 48/2009, 8/2010-ZUP-G, 8/2012-ZVRS-F, 21/2012; v nadaljevanju ZDU-1), ki v podpoglavju »Medsebojna razmerja« ureja razmerja med ministrstvi v primerih, ko predvideni posegi vplivajo na več različnih področij. Nadalje v 60. členu ZDU-1 določa, da morajo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov medsebojno sodelovati oziroma si pred izdajo predpisa oziroma pred predložitvijo predpisa ali drugega akta vladi pridobiti mnenje drugih pristojnih ministrstev. Obveznost usklajevanja med resorji določa tudi poslovnik vlade, ki v 10. členu nalaga pripravljavcem predpisov, da se za obravnavo na vladi predloži usklajeno besedilo predloga. Neusklajeno besedilo se obravnava izjemoma in le na posebno zahtevo ministra z zahtevano obrazložitvijo po 11. členu poslovnika vlade.

Nenazadnje, ministrstva so po zakonu zadolžena za opravljanje upravnih nalog na z zakonom določenih resornih področjih. Upravne naloge predstavljajo sodelovanje pri oblikovanju politik (8.člen ZUD-1), izvršilne naloge (9.člen ZUD-1), inšpekcijski nadzor (10.člen ZUD-1), spremljanje stanja (11.člen ZUD-1), razvojne naloge (12.člen ZUD-1), zagotavljanje javnih služb (13.člen ZUD-1).

Iz navedenega izhaja, da bodo ministrstva izvajala in spremljala določbe ZUJF enako kot vse ostale zakone. V primeru, da bi se v praksi pokazale nekonsistentnosti, ki bi ovirale izvajanja zakona se bodo ministrstva oziroma vlada odzvala v skladu s svojimi pristojnostmi. Prav tako bodo ministrstva postopala v skladu z določbami resolucije in poslovnika ob pripravi evalvacije.

Komentarji