14. 6. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Pravica državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je klasična splošna ustavna pravica. Ustava Republike Slovenije v 44. členu namreč daje državljanom pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije (poleg ljudske iniciative in v določenem smislu pravice do peticije). Volivcem omogoča neposredno odločanje o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu in o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbo in državo.
Na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo podpiramo predloge, ki stremijo k zmanjšanju stroškov referendumov, hkrati pa ponovno poudarjamo, da so referendumi pomembna oblika demokracije, saj na referendumih ljudstvo lahko neposredno odloča o javnih zadevah. Menimo, da je zato potrebno poiskati pravo ravnotežje med to ustavno pravico in stroški, ki jih je treba v okviru te ustavne pravice čim bolj racionalizirati. Strinjamo se torej s pobudami, da je treba stroške čim bolj zmanjšati, vendar ne za ceno zmanjšanja z ustavo zagotovljenih pravic. Pomembno bi po našem mnenju bilo predvsem to, da bi se na referendumu odločalo o res pomembnih, za širok krog državljanov aktualnih zadevah, kar bi pomenilo, da bi bilo referendumov manj in da bi se jih udeležilo več volivcev ter bi bili tako referendumi cenejši, sprejete odločitve pa bi imele večjo legitimnost.
Menimo, da bi sprememba v zvezi s kritjem stroškov referenduma, ki jo predlagate, na nek način omejevala ustavno pravico do referenduma. Ni namreč mogoče prejudicirati odločitve volivcev in na nek način zahtevati, da bi predlagatelj referenduma »odgovarjal« za odločitev volivcev na referendumu. Nadalje poudarjamo, da pravica subjektov, ki lahko zahtevajo razpis referenduma, v Ustavi Republike Slovenije ni z ničemer omejena, pogojevana, ampak je zgolj predmet odločitve, ali jo udejanjiti – seveda ob vsej odgovornosti zanjo. Plačilo stroškov referenduma s strani predlagateljev bi zato pomenil poseg v pravico, ki jo imajo predlagatelji referenduma na podlagi ustave. Tudi praktično je ta predlog težko izvedljiv – kdo bi npr. v primeru, ko državni svet v skladu s svojo ustavno pristojnostjo zahteva referendum, kril njegove stroške, če le-ta ne bi uspel? Državni svet kot institucija? Člani državnega sveta? Samo tisti člani, ki so glasovali za zahtevo za razpis referenduma? To vprašanje smiselno velja seveda tudi za druge predlagatelje referenduma, to je za državni zbor in tretjino poslancev.
Ob tem je treba opozoriti tudi, da Ustava Republike Slovenije izrecno zagotavlja državljanom pravico voliti in hkrati ne zapoveduje tudi volilne dolžnosti. To pomeni, da je sestavni del svobodnega izvrševanja volilne pravice tudi pravica, da se volilni upravičenec volitev sploh ne udeleži in svoje volje sploh ne izjavi. Zato takšno njegovo ravnanje ne more biti sankcionirano in zato je svobodna volilna pravica v Sloveniji tudi kazenskopravno varovana. Kaznivo je namreč prisiljevati volivca ali nanj vplivati, da glasuje (ali ne). V procesu demokratičnega odločanja, kot ga pozna svet in tudi Slovenija, velja, da so volitve (vključno z referendumskim odločanjem) državljanska pravica, na katerih odločajo tisti, ki se jih udeležijo. Po mnenju nekaterih je neudeležba na volitvah (referendumu) izraz in pravica človekovega nezanimanja za določeno problematiko (morda za politiko nasploh) in njegova možnost, da odločitev o zastavljenem vprašanju pusti drugim.
Na ministrstvu podpiramo končni cilj, h kateremu stremi tudi vaš predlog, to je racionalizacija stroškov referenduma, ne pa načina, na katerega bi to dosegli. Preučiti je potrebno, ali je te cilje mogoče uresničiti tudi z drugimi načini, kot na primer z omejitvijo predlagateljev, z omejitvijo v zvezi s tem, v katerih zadevah referendum ni možen, z uvedbo (minimalnega) kvoruma udeležbe volivcev na referendumu kot pogoj za veljavnost referendumske odločitve… Menimo, da je potrebno spremembe referendumske zakonodaje predhodno izredno dobro pretehtati. Hitre rešitve niso mogoče, saj jih je treba obravnavati v okviru širše razprave, pri kateri je k sodelovanju potrebno pritegniti strokovno in tudi ostalo javnost, za potrebne ustavne spremembe pa je nenazadnje nujna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev v državnem zboru.
Glede na navedeno ministrstvo prejetega predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Razlog: uporaba velikih črk
SE POPOLNOMA STRINJAM S TEM PREDLOGOM.
Moj je bil takšen, pa zaradi podobnosti s tem predlogom ni bil objavljen:
V kolikor se predlaganega referenduma ne udeleži vsaj 25% volilnega telesa:
- naj bo referendum proglašen kot neveljaven,
- rezultat glasovanja naj bo "ničen",
- predlagatelji (vsi podpisniki = 40.000 ) naj solidarno nosijo finančno breme neuspelega referenduma
- nastopi naj moratorij na isto tematiko referenduma za 1 leto
VERJETNI IZPLEN:
Na ta način se bomo izognili referendumom na obrobne - nepomembne teme, saj bodo predlagatelji dobro premislili o tem ali referendum da ali ne! Volilci namreč prevečkrat odločamo o zadevah, ki jih sploh ne razumemo!
Zlo super in izredno poljudno.
A ste mogoče pomislili da je tisti ki predlaga referendum ponavadi nekdo ki nima veliko denarja za razne oglaševalske kampanije?
Nasprotnik referendumskega predloga bo pač z vso svojo elitnostjo in denarjem ki ga ima poskušal preko medijev vplivati na volivca. Zdaj bo pa predlagatelj še kaznovan ko se poskuša zoperstaviti propagandi močne elite? Kje je tle logika?
Veste sej elita ne potrebuje referendumov... potrebuje jih ljudstvo. Elita raje kontrolira tistih nekaj poslancev v državnem zboru ..ker je cenejš. No razen ko je prisiljena da se vključi v doprinos k referendumskem izidu.
Predlagatelj več kot očitno razmišlja v dobrobit eliti ne pa korist večini ljudi. Dejmo še bolj prestrašit ljudi da bodo še manj vplivali na delovanje države...ja dejmo !!!!
Neumnost!
ODLOČNO PROTI!!!!
Razlog: uporaba velikih črk
Proti. Ce iz proracuna financiramo vse druge veje oblasti, ki se obnasajo dokaj potratno, bomo zmogli sfinancirati tudi neposredno izvajanje oblasti ljudi enkrat do dvakrat na leto.
Kar nekaj referendumov smo že izvedli in na koncu ogotovili da ne glede na rezultate referenduma stvari na koncu niso bile take kot je bilo v referendumu. Glasovali smo glede trgovin, ki so če danes odprte ob nedeljah, glasovali smo glede Slovenskih železnic, ki z dneva v dan tonejo... Poleg tega pa se moramo na referendumih državljani odločati o strokovnih problemih, za katere nimamo dovolj znanja in se ne čutimo dovolj kompetentni za odločanje. V mediji se predstavlja le ljudi iz dveh bregov eni absolutno ZA drugi absolutno PROTI, kaj pa vmes? Noben nam ne predstavi ne novega ne starega zakona temveč se grejo kdo bo koga. Če je samo en člen v predlogu novega zakona sporen, ostali pa so lahko odlični, se vsi obesijo na tisti "slab"/sporen člen in govorijo le o njem. Zaradi tega referendumi padajo. Vsi si želimo spremembe, vsi si želimo, da bi nam šlo bolje, pa vedno smo proti vsemu zakaj?
Se pa strinjam, da naj tisti, ki refrendum predlaga zagotovi tudi sredstva za njegovo izvedbo. Torej bi tudi vsak podpisnik predloga moral prispevati tudi nekaj sredstev.
Pri udeležbi manjši kot 50% naj stroške referenduma plača predlagatelj.
Moje mnenje pa je, da referendum plača tisti, ki izgubi. Nekaj so referendumi, ki se res tičejo le ljudi (vstop EU, NATO ipd), ko pa je šlo za Dzak, je bilo pa očitno, da ena stran ni hotela popustiti drugi strani. V tem primeru bi moral stroške referenduma v celoti plačati poraženec, ker se ni želel niti pogajati.
DZak je definitivno zadeval vse ljudi. Propadel pa je zato, ker večina ljudi ni dojela, da ne vključuje le pravil o homoseksualcih ampak še marsikaj drugega, kar bi vplivalo (pozitivno) na vse ljudi.
VAZNO, DA JE PADEL REFERENDUM, KER JE DZ BIL SLABO NAPISAN, TAKO, DA NAJ SE SE POTRUDIJO IN NAREDIJO NOV DZ.
DOBRA IDEJA!
Ja če je pa 100 eurov na podpisnika preveč naj se pa prag za podpise dvigne na 80.000 državljanov.
Enako naj velja za predlog poslancev!
Razlog: uporaba velikih črk
Moje mnenje je, da nihče ne predlaga referendumov, ki se mu zdijo nesmiselni, ampak ljudje poskušajo s tem rešiti nek problem in vidijo v tem zadnjo možnost. Da bi jih zdaj kaznovali zato, ker se drugim to ne zdi enako pomembno in se jim ne ljubi priti na volišče, je pa zame nesmiselno. Bolj bi se mi zdelo pametno (ampak še vedno nesmiselno) kaznovati tiste, ki na referendum ne pridejo in omogočijo eni zelo majhni zainteresirani manjšini, da odloči.
Na referendum najbrž ne pridejo tisti, ki jim je za odločitev vseeno, kar pomeni, da njihovi glasovi ne bi odločili o ničemer, ker bi se razporedili 50:50 :P Samo štetje bi trajalo dlje.