Znižanje plač javnim uslužbencem vs. ukrepi racionalizacije javne uprave
Vlada je predstavila socialnim partnerjem predloge za varčevanje. Med drugim tudi znižanje plač do 15 % in nižanje potnih stroškov- vezano na prevožen kilometer, za javne uslužbence. Glede na to, da sem tudi sama javna uslužbenka, predstavljam svoje mnenje in predlog iz vidika "prizadete" strani in iz lastnih izkušenj.
Da je potrebno znižati maso izdatkov za javne plače je jasno že nekaj let, pa se število javnih uslužbencev v zadnjih letih ni znižalo temveč se je celo zvišalo. Na ta način se mase javnih plač ne da znižati. Zato je sedanji predlog vlage, kolektivno znižanje plač nepravičen predvsem do tistih, ki smo v javni upravi že po 10 in več let, in smo pri svojem delu visoko usposobljeni, delavni in proaktivni. Zato se s predlogom vlade na morem strinjati iz več razlogov, hkrati predlagam sledeče:
1. večji del javnih uslužbencev je v javni službi že desetletje in več, plače se nam tudi v času konjukture niso zvišale, oz. smo se morali delu plač z reformo plač g. Viranta odpovedati na račun tistih, ki so imeli nizke koeficiente plač, torej smo že v letu 2008 pri plačah realno izgubili, od takrat vnaprej pa realno zgubljamo pri plačah po 1-2 % letno. Torej plače so se nam realno znižale, v zadnjih 4-ih letih po moji oceni, glede na statistične podatke za skoraj 10%. PREDLOG: predlagam, da se ali znižajo plače ali pa znižajo potni stroški, ukrep vezan na prevožen kilometer je zelo dober.
2. napredovanj ni že nekaj let in vnaprej so ukinjena. Kakšna je sploh še motivacija za delo, če vnaprej veš, da tvoja plača kljub naporom v službi ne bo višja še leta? Psihološki motiv v smeri povečanje kvalitete opravljenega dela na splošno je izrazito negativen, in bo v prihodnosti v splošnem pripeljal do še večjega "nedela". Za tiste, ki so tega vajeni, ne bo večje škode. Za tiste pa ki v javnih službah trdo delamo, pa je tak način obravnave javnih uslužbencev izrazito škodljiv. Torej predlog znižanja plač na ta način na dolgi rok ni racionalen in gre pričakovati, da bo kvaliteten kader ob takih pogojih zapuščal javne službe.
PREDLOG: uveljavitev fiksnega in variabilnega dela plače. Variabilni del plače je odvisen od kvalitete in uspešnosti pri delu. Predlagam, da se določen odstotek plače veže tudi na inovativnost pri delu oz. uvajanje inovativnih predlogov in ukrepov v konkreten delovni proces. Merila za dodeljevanje ocene variabilnega dela in inovativnosti morajo biti jasna. Obstaja več svetovnih modelov, ki se jih lahko na preprost način uveljavi. Pri ocenjevanju delavcev bi morali sodelovati tudi sodelavci v ožji delovni skupini in ne zgolj vodstvo, sicer lahko pride do anomalij in nepravičnega ocenjevanja.
3. vlada ni predlagala enega konkretnega predloga glede ureditve stanja zaposljivosti v javni upravi (razen popolne prekinitve zaposlovanja). Upam si trditi, da obstaja zagotovo najmanj 10% javnih uslužbencev, ki nimajo dela za polnih 8 ur dela, vendar sistem to dopušča (o konkretnih razlogih zakaj je temu tako, ne bi sedaj razpravljala, ker jih itak že vsi poznamo).
PREDLOG - A: predlagam, da se pregledajo vse zaposlitve za nedoločen čas v zadnjih dveh letih in se preveri, ali je bila zaposlitev nujna oz. ni bilo možno najti nadomestila po stroki in izkušnjah v bazi javnih uslužbencev. Če je ta zamenjava možna, se lahko te ljudi odpusti- saj bodo ti stroški v primeru plačevanja odpravnin precej nižji. Govorimo kar nekaj tisočih delovnih mest. S tem privarčujemo in ne bo potrebno tako radikalno zniževanje plač na plečih vseh ostalih.
PREDLOG – B: Morali bi narediti bazo povpraševanja in ponudbe po delovnih mestih v javnih službah za celo Slovenijo- lahko kot zelo preprosto spletno aplikacijo, kjer bi vse javne organizacije zapisale ponudbo in povpraševanje po kadrih, ne samo po stroki temveč tudi po kraju delovnega mesta. Veliko ljudi se vozi na delo v Ljubljano oz. v druga mestna središča. Le-ti bi lahko našli delovna mesta bližje svojemu kraju. Obstaja povpraševanje za nove zaposlitve na spletnem portalu (bivši MJU). Jaz govorim o dejanskih potrebah in ne le o tistih, ki so formalno zaznane kot potreba po novem delovnem mestu. Na ta način bi dobili konkreten pregled stanja potreb v vseh institucijah. Pričakovati gre, da bodo predstojniki teh institucij ravnali po najvišjih moralnih načelih.
PREDLOG – C: Javni uslužbenci, z nazivi podsekretar in sekretar, ki v zadnjih treh letih niso dosegli skupne ocene vsaj 12 (to je 3 x 4- prav dobro), padejo z nazivom v nižji karierni razred. Takih primerov je kar nekaj. Imajo najvišje plače in najbolj izkoriščajo sistem javne uprave (dolgotrajne bolniške, neodgovornost do dela in sodelavcev). To pravilo naj velja tudi za naprej, meri pa naj se s konkretnimi rezultati vezanimi na oceno delo na 2 leti. Torej, če imaš ta naziv, ki zahteva najtežje opravljanje delovnih nalog, potem morajo biti rezultati dela temu primerni, sicer ta naziv izgubijo. Na ta način bi se omogočilo napredovanje tistim višjim svetovalcem oz. podsekretarjem, ki so pri svojem delu nadpovprečni- torej nazivi bi se kompenzirali glede na delovno uspešnost, posledično bi se višala konkurenčnost pri delu zaposlenih.
PREDLOG – D: plačni razredi se sedaj prekrivajo po nazivih. To je povsem nerazumno. Saj ima lahko nekdo, ki ima naziv podsekretar nižjo plačo kot višji svetovalec I, ali pa svetovalec I ima višjo plačo kot višji svetovalec III. Če tega prekrivanja ne bi bilo, bi bila razmerja veliko bolj jasnejša, pa tudi pravična.
Predlogi pri vseh 3 točkah so sistemski in zahtevajo celotno uveljavljanje. Drug brez drugega ne bodo pripeljati do rezultatov.