11. 5. 2012
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Analiza obstoječega stanja: Aktivna politika zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela ter povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Programi APZ so namenjeni brezposelnim osebam, še zlasti osebam, mlajšim od 25 let, starejšim od 50 let, dolgotrajno brezposelnim, osebam z zdravstvenimi omejitvami, invalidom ter osebam, ki niso dosegle ravni srednjega strokovnega, poklicnega, tehniškega ali splošnega izobraževanja. V ukrepe se prednostno vključujejo osebe, prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ali socialno varstvenih prejemkov ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v ukrepe. Podlaga za izvajanje ukrepov APZ je Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov APZ ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. ZUTD določa tudi izvajalce ukrepov, predpisuje pogoje in postopke za uveljavljanje posameznih pravic in storitev in ureja način financiranja ukrepov ter nekatera druga vprašanja. Določbe ZUTD, ki urejajo področje izvajanja APZ, so stopile v veljavo 1. 1. 2012. Tako ZUTD v 29. členu določa naslednje ukrepe APZ: • usposabljanje in izobraževanje, • nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, • spodbude za zaposlovanje, • kreiranje delovnih mest in • spodbujanje samozaposlovanja. Delavnice za brezposelne, ki so navedene v dopisu, se izvajajo v okviru prvega ukrepa Usposabljanje in izobraževanje in sicer znotraj programa neformalnega izobraževanja. Omenjeni ukrep se namreč izvaja kot neformalno in tudi kot formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja, kamor spadajo tudi delavnice, je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. V okviru neformalnega izobraževanja potekajo različne aktivnosti za brezposelne osebe, kot npr. Usposabljanje za življenjsko uspešnost (različne delavnice, prilagojene ciljni skupini in potrebam udeležencev), Projektno učenje za mlade, Usposabljanje na delovnem mestu, Priprava in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij idr. Vse naštete aktivnosti so namenjene lažjemu vključevanju brezposelnih oseb na trg dela, povečevanju njihovih zaposlitvenih možnosti ter mobilnosti na trgu dela. Namen formalnega izobraževanja pa je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe in pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Brezposelne osebe se po izgubi službe nemalokrat soočajo z različnimi stiskami. Vključenost v različne aktivnosti, tudi delavnice, jim pomaga ne le pri lažjemu vključevanju na trg dela, pač pa tudi pri premagovanju teh stisk, pri večanju njihove samopodobe in ne nazadnje, vključenost jim pomaga, da ostanejo v stiku s trgom dela. Z njihovo morebitno ukinitvijo ali zmanjšanjem obsega bi bila brezposelnim odvzeta dragocena pomoč pri njihovi ponovni aktivaciji na trgu dela. V letu 2011 je bilo v različne programe znotraj neformalnega izobraževanja vključenih 116.406 brezposelnih oseb, kar je več od načrtovanih vključitev, zaposlilo pa se je 61.010 oseb, del teh prav s pomočjo zgoraj navedenih aktivnosti. Še posebej bi radi omenili, da smo v letih 2009 do 2011 za presežne delavce družbe Mura d.d., skupaj s pomočjo dveh skladov dela in Zavoda RS za zaposlovanje izvedli posebej njim namenjen projekt, ki je obsegal najrazličnejše delavnice, od informativnih, motivacijskih, do kluba za iskanje zaposlitve, zaposlitvenega sejma idr. V projekt je bilo vključenih preko 2500 brezposelnih oseb, zaposlilo se je okoli 30 % vseh vključenih. V skladu z ZUTD in politiko zaposlovanja EU se v okviru javnih sredstev zagotavljajo tudi sredstva za APZ, poleg sredstev za področje zdravstvenega varstva. Državni zbor s potrditvijo proračuna RS določi obseg sredstev za področje APZ. Prav tako pa na drugi strani ustanove, pristojne za področje zdravstva, državnemu zboru v potrditev posredujejo svoj letni finančni načrt. Državni zbor tako odloča o višini sredstev za financiranje obeh navedenih področij.