14. 5. 2012
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU, kjer priraste več kot 9 milijonov kubičnih metrov lesa na leto, obnovljive surovine, ki je ne znamo ustrezno (u)porabiti. Zaradi neurejene in celo prekinjene gozdno-lesne verige ta trenutek slovenskega lesa ne izkoriščamo v celoti. Slovenski les izvažamo, hkrati pa smo priča propadanju domače lesnopredelovalne panoge.
Z namenom in z željo, da bi se stanje na tem področju izboljšalo ter da bi v prihodnje bolje izkoristili eno redkih surovin, ki je imamo v Sloveniji v izobilju, je bila v letu 2011 s sklepom ministrice, pristojne za gospodarstvo in ministra, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovljena medresorska delovna skupina »Gozd-les« za pripravo ukrepov za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige. Člani delovne skupine so predstavniki pristojnih ministrstev, lastnikov gozdov in gospodarstva ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij (skušaj 28 članov).
Delovna skupina je pri svojem delu preučila stanje in vse okvire v slovenski gozdno-lesni verigi ter pripravila konkretne cilje in ukrepe za povečanje konkurenčnosti celotnega gozdno-lesnega sektorja v Sloveniji, od reševanja problemov, ki nastajajo pri sečnji v gozdu, preko predelave lesa do končnega produkta in trženja vseh proizvodov.
Rezultat dela delovne skupine je predlog Akcijskega načrta za povečevanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 s sloganom »Les je lep«.
Osnutek Akcijskega načrta »Les je lep« je trenutno v zaključni fazi usklajevanja znotraj Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v okviru delovne skupine. Sledi javna objava ter sprejem na Vladi RS.
Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije. Slovenski les ima še veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem za predelavo v Sloveniji. V letu 2010 je bilo v Sloveniji posekanih 3,4 bruto mio kubičnih metrov lesa. Skladno z gozdnogospodarskimi načrti bi lahko letno posekali 5,2 mio kubičnih metrov lesa, v prihodnji letih pa se bo možni posek povečal celo na letno 6,5 mio kubičnih metrov lesa. Slovenski žagarski obrati so v letu 2010 zažagali 76% doba proizvedene hlodovine.
Slovenija je bogato poraščena z gozdom – 58,5% celotne površina Slovenije, zato je slovenska lesnopredelovalna industrija edina slovenska ekonomska panoga z domačim bogatim in kakovostnim surovinskim zaledjem iz edinega obnovljivega naravnega vira.
Akcijski načrt lesnopredelovalno industrijo ponovno umešča med perspektivne gospodarske panoge z veliko količino domače surovine. Na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gozdarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa.
Osnovni cilj oblikovanja predlogov ukrepov je doseči optimalno dodano vrednost v vsakem členu gozdno-lesne verige, vključno s celulozno in papirniško ter kemično industrijo ter uporabo lesne biomase v energetske namene in namene novih tehnologij. Iz primerov dobrih praks je znano, da bi se v ustrezno urejeni verigi lahko vrednost kubičnega metra lesa od gozda do prodanega končnega lesnega izdelka ali stavbe na trgu povečala tudi za do 100-krat oz. tudi več, če z znanjem les uporabimo za visokotehnološke izdelke in tehnologije prihodnosti.
Ključni cilji akcijskega načrta so:
- povečan posek, skladen z načrti za gospodarjenje z gozdovi,
- povečanje količine in predelava lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami,
- nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi,
- ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve.