Prihranek

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

V okviru ukrepov za zmanjševanje posledic finančne krize, rebalansa državnega proračuna ter varčevalnih ukrepov je Vlada Republike Slovenije že v letu 2009 sprejela tudi vsebinsko podobne ukrepe kot so predlagani, v precejšnji meri pa ukrepe, ki se nanašajo na zniževanje števila direktoratov po ministrstvih, prav tako pa tudi nekaterih organov v sestavi ministrstev in števila vladnih služb, lahko štejemo tudi že za uresničene oziroma uveljavljene.

Kot med drugim izhaja iz sklepa vlade številka 41003-3/2009/44 z dne 19.2.2009 pod točko 3, je vlada že takrat naložila ministrstvom in vladnim službam, da ti proučijo možnost združitve posameznih služb oziroma organov v resorjih ter pripravijo predlog organizacijskih sprememb. Prav tako je z istim sklepom naložila takratnemu Ministrstvu za javno upravo, da pripravi spremembe Zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov tako, da se določijo normativi in standardi za oblikovanje organizacijskih enot, položajev in števila ter zahtevnosti delovnih mest v organih, za katere velja zakon in podzakonski predpis. Prav tako je vlada s sklepom številka 41003-2/2011/4 z dne 9.6.2011 z namenom obvladovanja javnofinančnih odhodkov odločila, da organi državne uprave in njihovi posredni proračunski uporabniki, pri katerih ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije med drugim izvajajo kadrovsko politiko tako, da zasledujejo cilj 1-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih letno ter, da resorna ministrstva proučijo in predlagajo spremembo standardov in normativov tako, da bo posledično izkazano znižanje obveznosti transferov javnim zavodom, skladom in agencijam. Je pa vlada v istem sklepu tudi pozvala druge državne organe in občine, da tudi sami ukrepajo glede zmanjšanja svoje porabe kot tudi glede porabe njihovih posrednih proračunskih uporabnikov, pri katerih izvršujejo ustanoviteljske pravice in obveznosti.

Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 8/12; ZVRS-F) je bilo na novo določeno število ministrstev, in sicer tako, da je število ministrstev v primerjavi s stanjem pred ZVRS-F, sedaj za štiri nižje (ukinjena so bila naslednja ministrstva: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za okolje in prostor). Uveljavitvi ZVRS-F je sledila uskladitev drugih zakonskih in podzakonskih aktov temu zakonu, kot Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 21/12; ZDU-1F), Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 23/12) in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 17/12 in 23/12). Na podlagi sprejetih predpisov je bilo poleg znižanja števila ministrstev, znižano tudi število direktoratov v okviru ministrstev (za tri direktorate), znižano je bilo število organov v sestavi ministrstev (za tri organe) ter vladnih služb (za šest vladnih služb).

Predlog za zmanjšanje števila občin v Sloveniji je bil že posredovan na »Predlagam.vladi.si« in je podoben tistemu, s katerim so se v tedanji Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2009 že srečali, ko so izdelali »Analizo posledic ustanavljanja velikega števila novih občin od uvedbe lokalne samouprave«, ki je bila strokovna osnova za spremembo Zakona o lokalni samoupravi v letu 2010 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-R - Uradni list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010). Državni zbor RS je uzakonil, da mora novoustanovljena občina imeti vsaj 5.000 prebivalcev, edina izjema je še, da ima lahko ima občina manj prebivalcev, če se združi več manjših. Od spremembe zakona v letu 2010 novih predlogov za ustanovitev občin ni bilo.

Navedena analiza je dostopna na naslednji spletni strani: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_lokalne_samouprave/obcine/

Glede na potrebno dolgoročno načrtovanje na področju lokalne samouprave bo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo predlagalo Vladi Republike Slovenije, da začne postopek za pripravo Strategije razvoja lokalne samouprave v Sloveniji. K temu zavezujejo tudi ugotovitve revizije Računskega sodišča Republike Slovenije, ki jo je sodišče izvedlo v začetku leta 2012, revidirano pa je bilo področje ureditve občin. Eno od področij, ki mu bo namenjena večja pozornost bo tudi dolgoročni strateški okvir za združevanje občin. Menimo, da je za to potrebno daljše obdobje. Združevanje vsekakor ne bo moglo biti administrativno, temveč prostovoljno z ustreznimi spodbudami.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Vojaška policija na podlagi 1. odstavka 65. člena Zakona o obrambi med drugim skrbi za varnost vojaškega prometa, kar pomeni, da ima na javnih cestah pristojnost le za nadzor nad vozili slovenske vojske, med katera štejemo vojaška vozila in službena vozila vseh, s slovensko vojsko in ministrstvom za obrambo, povezanih služb.

Na podlagi določb 3. člena Zakona o policiji in 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v javno uporabo, izvaja policija. Glede na navedeno menimo, da ni zakonske podlage, da bi nadzor in urejanje prometa na cestah izvajali tudi vojaški policisti.

Dodajamo, da četrti odstavek 37. člena Zakona o obrambi, sicer določa, da Slovenska vojska lahko sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade (podobno tudi 24. člen Zakona o službi v slovenski vojski določa, da Slovenska vojska v skladu z zakonom in ustreznimi načrti lahko sodeluje s policijo pri varovanju državne meje, pri varovanju določenih objektov ali območij ter izvajanju drugih nalog oziroma nudi pomoč drugim državnim organom v okviru svojih zmogljivosti), vendar zakon hkrati določa, da pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil.

Zato v Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve menimo, da bi morebitna sprememba zakonodaje povzročila preseganje pooblastil vojaške policije, ki izhajajo iz temeljnih funkcij, ki jih ima Slovenska vojska.

Odziv Ministrstva za obrambo

Vojaška policija je enota Slovenske vojske, organizirana v okviru Generalštaba Slovenske vojske, ki je s podrejenimi poveljstvi in enotami, organ v sestavi Ministrstva za obrambo. Slovensko vojsko sestavljajo vojaška poveljstva, enote, zavodi in druge vojaške sestave, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in ki odkrito nosijo orožje (7. točka 5. člena Zakona o obrambi, Ur.l.RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo). Temeljna funkcija Slovenske vojske je obramba države, torej odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države in njenih nacionalnih interesov (22. člen Zakona o obrambi) samostojno ali skupaj z zavezniškimi vojskami z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi. Medtem ko je funkcija vojske predvsem zunanja obramba, pa policija zagotavlja notranjo varnost Republike Slovenije, in sicer varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške in kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzoruje cestni promet ter izvaja druge naloge določene zlasti s predpisi o policiji.

Vojaška policija je pristojna za izvajanje vojaško policijskih nalog, s katerimi zagotavlja podporo poveljstvom, enotam in zavodom, ki sestavljajo Slovensko vojsko, pri izvajanju njihovih nalog. Tako vojaška policija v skladu s pristojnostmi, določenimi v 65. členu Zakona o obrambi, skrbi za vojaški red in disciplino v Slovenski vojski, varnost vojaškega prometa ter opravlja določena opravila v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem in odkrivanjem kaznivih dejanj v vojski, varovanjem objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. Vojaška policija skrbi za varovanje vojaških in civilnih oseb, ki opravljajo dolžnosti in dela v Slovenski vojski, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških delegacij, poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v vojaških poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo. Vojaška policija lahko pravice in pooblastila, ki jih ima po Zakonu o obrambi, upravlja le v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo, na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice, ter zoper vojaške osebe. Vojaška policija ne more in ne sme opravljati nalog za katere je pristojna Policija.

Glede na povedano Ministrstvo za obrambo predloga ne podpira, saj ocenjuje, da bi šlo za preseganje z zakonom določenih pooblastil vojaške policije, ki izhajajo iz temeljnih funkcij, ki jih ima Slovenska vojska.