10. 5. 2012
Odziv Ministrstva za finance
Pod točko 1 vam pojasnjujemo: V skladu z veljavno ureditvijo ima lestvica za odmero dohodnine tri davčne razrede z najvišjo stopnjo 41 %, s katero je obdavčena neto letna davčna osnova, ki presega 15.681 evrov (pri odmeri dohodnine za leto 2012). Navedena letna davčna osnova je primerljiva dohodku v višini približno 1,3 letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji (ob predpostavki, da zavezanec poleg splošne olajšave ne uveljavlja drugih olajšav). Navedeno pomeni, da je del celotnega letnega aktivnega dohodka posameznika, ki presega navedeni prag dohodka, obdavčen s stopnjo 41 %. Uvedba višje davčne stopnje za tiste z najvišjimi dohodki bi pomenila dodatno obremenitev dohodkov fizičnih oseb v višjih dohodkovnih razredih. Pri tem je potrebno proučiti vse vidike, saj imajo spremembe v najvišjih davčnih stopnjah pomemben učinek na obnašanje teh zavezancev, za katere v splošnem velja, da imajo večjo možnost davčnega planiranja in so geografsko bolj mobilni kot večina drugih državljanov, zato je bolj verjetno, da zamenjajo državo rezidentstva v odgovor na višje stopnje dohodnine. Najvišja stopnja dohodnine je pomembna tudi z vidika mednarodne primerljivosti in konkurenčnosti z vidika stroškov dela. Po podatkih Evropske komisije je bilo v obdobju po letu 2000 do 2011 opaziti jasen in ustaljen trend zniževanja najvišjih davčnih stopenj. V tem obdobju je 20 držav članic znižalo najvišjo davčno stopnjo, medtem ko so tri države (Portugalska, Združeno Kraljestvo in Švedska) le-to zvišale, v štirih državah pa je najvišja stopnja ostala nespremenjena. Glede na navedeno menimo, da je uvedba višje stopnje pri dohodnini za tiste z najvišjimi prejemki mogoča rešitev, vendar je glede na vidik konkurenčnosti, mednarodne primerljivosti in velike odzivnosti zavezancev z najvišjimi dohodki potrebna posebna pozornost pri določanju konkretnih rešitev. Pod točko 3 vam pojasnjujemo: Na Ministrstvu za finance že dalj časa pripravljamo predlog zakona o davku na nepremičnine. Na podlagi predloga zakona bi prenehali veljati sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, saj bo novi davek na nepremičnine nadomestil vse tri dajatve. Davek na nepremičnine bi bil v celoti prihodek občin in se bi načeloma uvajal kot letna obveznost, plačevale pa bi ga tako fizične kakor pravne osebe. Davčna obveznost bi se vezala na obstoj nepremičnine, ki je evidentirana v registru nepremičnin. Določena bi bila enotna davčna stopnja za različne vrste nepremičnin oziroma bi bile davčne stopnje določene v razponu. Ker bi bila davčna osnova določena na podlagi tržne vrednosti nepremičnin, bi na podlagi enotne davčne stopnje, davčni zavezanci, ki bi imeli več vredno nepremičnino, plačevali več davka. Na ta način bi se davčna obremenitev bolj pravilno razporedila in bi se bolj obremenilo lastnike dražjih, luksuznih nepremičnin.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu je urejena z Zakonom o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/08) , Uredbo o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 100/08 in 12/10) in Pravilnikom o potrdilu o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 14/09). Način določanja in višino letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo je treba plačati za posamezne vrste cestnih motornih vozil in priklopnih vozil, registriranih v Republiki Sloveniji, podrobno določa predhodno navedena uredba, ki pri določanju višine letne dajatve upošteva tehnične karakteristike po posameznih kategorijah vozil:
- za motorna kolesa in osebne avtomobile – prostornina motorja vozila;
- za avtobuse – število sedežev;
- za tovorna vozila – največja dovoljena masa;
- za vlečna vozila – nazivna moč motorja vlečnega vozila, največja dovoljena masa ali največja dovoljena masa skupine vozil;
- za priklopna vozila – največja dovoljena masa.
Pri določanju višine letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije vozil se kot merilo upoštevata tudi emisije onesnaževal zraka in način vzmetenja vozil. Letna dajatev se za posamezno vozilo samodejno izračunava glede na podatke iz evidence registriranih vozil. Iz predloga izhaja, da naj bi se v smislu davka na luksuzna vozila letna dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu zvišala pri vseh vozilih s prostornino motorja nad 2500 ccm. Navedeni predlog je neprimeren glede na podan namen, saj bi glede na predlog morali zavezanci plačevati »davek na luksuz« tudi za vozila, ki dejansko sploh niso luksuzna vozila, ampak morajo zaradi svojega namena ali funkcije imeti tako močne pogonske agregate. Na ta način bi dodatno obdavčili vse avtobuse, tovorna vozila, vozila za posebne namene, delovna vozila, po vsej verjetnosti pa tudi stara vozila, ki so za svoje normalno delovanje potrebovali pogonske agregate z večjo delovno prostornino. Poleg tega pa bi bilo potrebno zaradi tega predloga spremeniti tudi celoten računalniški program za izračunavanje letne dajatve, kar bi posledično povzročilo tudi dodatne stroške predlagane spremembe. Glede na navedeno smo mnenja, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo.