Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kaos po razvezi

2865 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da temeljito premisli o novem družinskem zakoniku. Ne bom omenjal obrobnih vprašanj glede istospolnih partnerskih zvez, posvojitev otrok le-teh in ksenofobičnega razpoloženja ob tem. Temeljni problem nerazumevanja slovenskega sodstva je, da kot starša, ki mu je otrok dodeljen v bivanje in vzgojo v večini primerov prepozna le mater. Kvote stikov, ki so sodno določene, so mizerno nizke. Institucije obravnavajo otroka kot predmet, ki za svoj obstoj potrebuje mamo in denar (ki ga mora zagotavljati preživninski zavezanec, torej oče). Institucije apriori razlagajo situacijo, kjer je oče "ogrožujoč oz. skregan z otroci". Zato otroci čustveno trpijo, oče je zanje ogrožujoč in stike zelo omejijo oz. v popolnosti prepovedo. Institucije iz razvez delajo posel, bobnajo skupaj vse mogoče izvedence, ki pišejo neumnosti brez primere, ki jih potem sodnice na sodiščih upoštevajo kot tiste, ki so temelj za odločanje. Državo so polna usta, kako je potrebno zaščititi otroka in slediti njegovi največji koristi, hkrati pa sodišča razvezne postopke vlečejo nestrokovno v nedogled, kjer jim je otrokova korist zadnja stvar. Primer koroške deklice je tipičen dokaz takšnega delovanja države.

Predlagam vladi, da izkorenini pravdanje v nedogled in ekonomsko uničevanje očetov po razvezah. Država mora končno doumeti (kar je več kot dovolj žalostno ob visokih stopnjah izobrazbe in izkušnjah, ki naj bi jih zaposleni na tem področju imeli), da ima otrok dva starša, ki morata imeti enakomerno določeno pravico do stikov. S tem bi se tudi eliminirale vse zdrahe okoli preživnine. Predvsem pa nepotrebne obremenitve proračuna, torej preživninskega sklada. Namreč, dokler sta starša izven razveznega postopka je otrok preskrbljen, potem pa nenadoma ni več. Država bi po tem predlogu lahko posredovala le v primerih, ko je otrok s strani katerega koli starša materialno zanemarjen. V praksi gre seveda za izsiljevanje mater na račun očetov, česar pa država ni sposobna prepoznati.Tiste državne uslužbence, ki takih stanj (ki so več kot evidentni in se ponavljajo iz dneva v dan) niso sposobni prepoznavati, je potrebno nemudoma odpustiti. Največja napaka pa je ta, da nihče v celotni verigi vpletenih ni kazensko in materialno odgovoren za svoje kriminalno početje (Boštjan Kaker je zaprt po zaslugi državnega kriminala saj je v zaporu po konstruktu tožilstva). Dokler se na tem področju ne bodo uredile omenjene odgovornosti zaposlenih v državnih organih, je vsakršna pobuda za spremembo družinskega zakonika nesmiselna. Družina je osnovna celica družbe in slovenska država to celico ubija, namesto, da bi jo negovala.

15 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S staršsem 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 2. 2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Družinski zakonik (v nadaljevanju DZak) je Državni zbor RS sprejel na seji dne 16. 6. 2011. Veljati začne petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa eno leto po njegovi uveljaviti. Dne 3. 2. 2012 je bila vložena zahteva za razpis referenduma o DZak.

DZak celovito zajema reformo družinskega prava, ki v ospredje postavlja koristi otroka. V zvezi z varstvom in vzgojo otroka določa, da če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumejo se lahko, da imajo ali obdržijo varstvo in vzgojo otrok skupaj, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi družinski mediatorji. Če se starši sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Šele v kolikor se starši o tem vprašanju ne morejo sporazumeti, odloči sodišče na zahtevo enega od staršev, in sicer lahko odloči, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Sodišče lahko po uradni dolžnosti v skladu z določbami tega zakonika odloči tudi o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši v skladu s tem zakonikom. Sodišče izda tudi novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Skupno varstvo in vzgojo določa že sedanja ureditev v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo 1, 101/07 – Odl. US, 122/07 – Odl. US; v nadaljevanju ZZZDR), DZak pa ta institut še podrobneje opredeli, in sicer določa, da skupno varstvo in vzgojo otroka pri sodišču predlagata le oba od staršev. Predlog za sklenitev sodne poravnave o skupnem varstvu in vzgoji otroka mora vsebovati sporazum o stalnem prebivališču otroka, o tem, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka in o preživljanju otroka. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.

Določbe DZak v ospredje postavljajo koristi otroka, to velja tudi za določbe, ki se nanašajo na razmerja med starši in otroci po razvezi ali po razpadu zunajzakonske skupnosti staršev in v ničemer ne napeljujejo oziroma ne preferirajo enega od staršev glede nadaljnjega varstva in vzgoje otroka. Pred odločitvijo lahko sodišče v postopku pridobi strokovno mnenje (izvedenca, centra za socialno delo…), pridobi pa lahko tudi mnenje otroka. DZak namreč določa, da sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih in izvajanju starševske skrbi upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Tudi sedaj veljavna zakonska ureditev identično ureja postopek odločanja o varstvu in vzgoji otrok in menimo, da že sedanja ureditev v prvi vrsti ščiti koristi otrok in ne staršev, nova ureditev pa je predvsem postopkovno bolj dodelana. Ob tem pa še dodajamo, da na odločitve sodišč lahko Vlada RS kot ena od predlagateljev zakonov vpliva le s kakovostno pripravljeno zakonsko materijo, kar DZak gotovo je.

Priloge:

Komentarji