Sprememba zakonodaje na področju ugotavljanja vpliva THC-ja pri voznikih: Prehod z ničelne tolerance na znanstveno utemeljeno mejno vrednost v krvi
Trenutna ureditev v Republiki Sloveniji (Zakon o pravilih cestnega prometa - ZPrCP) določa absolutno ničelno toleranco za prisotnost prepovedanih drog pri voznikih. Pri ugotavljanju prisotnosti se policija poslužuje hitrih testov iz sline (t. i. "lizik"), ki pa ne merijo dejanske psihofizične nezmožnosti za vožnjo ali stopnje vpliva na voznikove sposobnosti, temveč zgolj prisotnost prapredmetov oz. presnovkov.
Zaradi specifičnih lastnosti THC-ja se njegovi ostanki v slini in telesu zadržijo še 12 do 48 ur (pri rednih uporabnikih pa celo dlje) po tem, ko so vsi psihoaktivni učinki že popolnoma izginili in je oseba popolnoma trezna ter sposobna za varno vožnjo. Ker velja ničelna toleranca, so vozniki, ki so konopljo uživali prejšnji dan ali celo nekaj dni nazaj, obravnavani enako kot tisti, ki vozijo neposredno pod vplivom. Sledi avtomatski odvzem vozniškega dovoljenja (18 kazenskih točk) ter visoka denarna kazen.
Taka praksa ustvarja pravno neskladje in nepravičnost, saj sankcionira stanje po preteku učinka in ne vožnje pod dejanskim vplivom.
Predlagana rešitev:
Predlagam spremembo ustrezne zakonodaje (ZPrCP) in pravilnikov o strokovnih pregledih po vzoru sodobnih evropskih države (npr. Nemčije in Nizozemske):
1. Uvedba znanstveno utemeljene mejne vrednosti (threshold limit) za aktivni THC v krvi:
Določi naj se zakonska meja aktivnega THC-ja v krvi (npr. 3,5 ng/ml krvnega seruma, kot je določila Nemčija, oz. 3,0 µg/L v krvi, kot velja na Nizozemskem). Vožnja s koncentracijo pod to mejo ne bi smela biti opredeljena kot prekršek, saj znanstvene študije potrjujejo, da pri teh vrednostih ni dokazljivega negativnega vpliva na motorične in kognitivne sposobnosti voznika.
2. Ločevanje med aktivnim THC-jem in neaktivnimi presnovki:
Zakonodaja naj jasno opredeli, da se sankcionira zgolj prisotnost aktivnega THC-ja nad določeno mejo, ne pa tudi prisotnost neaktivnih presnovkov (npr. THC-COOH), ki nimajo nikakršnega psihoaktivnega učinka in ostanejo v telesu tudi več tednov.
3. Prilagoditev kalibracije hitrih testov na terenu:
Hitri testi iz sline (DrugWipe), ki jih uporablja policija, naj bodo kalibrirani na višji prag občutljivosti, tako da zaznajo zgolj svežo uporabo (v zadnjih nekaj urah) in ne puščajo lažno pozitivnih rezultatov pri treznih voznikih.
Argumenti in pričakovani učinki:
Pravičnost in strokovna utemeljenost: Cilj prometne zakonodaje mora biti zagotavljanje varnosti na cestah (odstranitev voznika, ki je dejansko nevaren ali pod vplivom), ne pa kaznovanje preteklega vedenja posameznika, ko je ta že popolnoma trezen.
Uskladitev z evropsko prakso: Več evropskih držav z dokazano visokimi standardi prometne varnosti je že uspešno prešlo na sistem mejnih vrednosti.
Razbremenitev pravosodnega in zdravstvenega sistema: Zmanjšalo se bo število nepotrebnih odvzemov krvi ter sodnih postopkov zoper trezne voznike.