Čas je, da prostitucijo potegnemo iz sive cone in odvzamemo denar kriminalu
Prostitucija v Sloveniji je trenutno v t. i. "sivi coni". Čeprav sama ponudba spolnih storitev od leta 2003 ni več opredeljena kot prekršek, področje nima nobenega regulativnega, davčnega ali zdravstvenega okvira.
Zaradi tega stanja:
Prevladuje delo na črno: Delavke in delavci na tem področju nimajo socialne varnosti, zdravstvenega zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti ali možnosti za uradno pokojninsko dobo.
Tveganje za organiziran kriminal in zlorabe: Ker zakonodaja ne dopušča legalnih in nadzorovanih prostorov (npr. licenciranih salonov), se dejavnost umika v podtalje ali zasebna stanovanja, kar odpira vrata zlorabam, izkoriščanju in trgovini z ljudmi.
Pomanjkanje zdravstvenega nadzora: Ni rednih, sistemsko urejenih zdravstvenih pregledov in preventive za preprečevanje spolno prenosljivih okužb.
Izpad davčnih prihodkov: Država letno izgubi precejšnje zneske nepobranih davkov in prispevkov iz dejavnosti, ki dejansko obstaja.
Predlagana rešitev:
Predlagam sprejem posebnega zakona o ureditvi spolnega dela (po vzoru Avstrije in Nemčije), ki bi področje sistemsko uredil na štirih ravneh:
1. Uradna registracija dejavnosti in samostojno opravljanje:
Omogoči naj se legalna registracija dejavnosti (npr. posebna oblika samostojne dejavnosti/S.P. ali registracija pri upravni enoti) pod pogojem polnoletnosti in prostovoljnosti. S tem se izvajalcem omogoči plačevanje prispevkov, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter pravna varnost.
2. Obvezni in brezplačni/subvencionirani zdravstveni pregledi:
Po vzoru Avstrije naj se uvedejo redni zdravstveni pregledi (npr. na vsakih 6 do 12 mesecev ali glede na vrsto storitev) za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni. Pregledi naj bodo zaupni, dostopni v javnem zdravstvenem sistemu in vezani na veljavnost licenc/dovoljenja za delo.
3. Licenciranje in nadzor prostorov (delovnih pogojev):
Dovoli naj se delovanje licenciranih salonov/prostorov pod strogo določenimi higienskimi in varnostnimi pogoji. Lastniki teh prostorov morajo izpolnjevati stroge pogoje (nekakaznovanost glede kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ali nasilja), s čimer se prepreči vstop organiziranemu kriminalu.
4. Ukrepi proti izkoriščanju in trgovini z ljudmi:
Policija in delovna inšpekcija naj izvajata redne in usmerjene nadzore v licenciranih objektih. Vsakomur, ki želi dejavnost zapustiti, pa mora država prek nevladnih organizacij zagotoviti programe psihosocialne pomoči in reintegracije.
Argumenti in pričakovani učinki:
Varnost in zaščita ranljivih skupin: Legaliziran in nadzorovan okvir močno zmanjšuje tveganje za nasilje, prisilo in trgovino z ljudmi, saj izvajalcem omogoča, da se v primeru groženj brez strahu pred sankcijami obrnejo na policijo.
Javno zdravje: Redni zdravstveni pregledi in promocija varne spolnosti neposredno ščitijo tako izvajalce kot tudi širšo populacijo (uporabnike) pred širjenjem spolno prenosljivih okužb.
Odvzem sredstev kriminalu: Z jasnim licenciranjem legalnih ponudnikov se finančni tokovi odvzamejo ilegali in organiziranemu kriminalu.
Davčni prihodki za državo: Vključitev dejavnosti v uradni gospodarski sistem prinaša prihodke iz naslova davkov in socialnih prispevkov.