Razlika med aktivnim in pasivnim THCjem
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO REPUBLIKE SLOVENIJE
ZADEVA:
Predlog za strokovno in tehnološko posodobitev sistema ugotavljanja prisotnosti THC pri voznikih ter za natančnejše razlikovanje med prisotnostjo THC in dejanskim vplivom na psihofizične sposobnosti
Spoštovani,
na vas naslavljam predlog za strokovno preveritev in morebitno posodobitev sistema, ki se v Republiki Sloveniji uporablja za ugotavljanje prisotnosti THC pri udeležencih cestnega prometa.
Predlog izhaja iz preprostega vprašanja:
Ali lahko sedanji presejalni test zanesljivo razlikuje med samo zaznavo THC v ustni tekočini in dejanskim vplivom aktivnega THC na psihofizične sposobnosti voznika?
Menim, da je zaradi razvoja toksikologije in analitskih metod primerno preveriti, ali bi bilo mogoče obstoječi sistem nadgraditi z natančnejšimi metodami, ki bi omogočile bolj objektivno presojo posameznega primera.
1. Razlika med prisotnostjo THC in dejanskim vplivom
Pri kanabinoidih je treba razlikovati med:
- aktivnim Δ9-THC, ki je psihoaktivna učinkovina;
- 11-OH-THC, ki je psihoaktiven presnovek;
- THC-COOH, ki je nepsihoaktiven presnovek.
Zgolj ugotovitev, da je bil v biološkem vzorcu zaznan THC oziroma njegov presnovek, zato ni nujno enaka odgovoru na vprašanje, ali je bila sposobnost osebe v konkretnem trenutku dejansko zmanjšana.
Znanstvena literatura opozarja tudi na omejitve uporabe THC v ustni tekočini kot neposrednega pokazatelja koncentracije THC v krvi oziroma stopnje zmanjšane sposobnosti za vožnjo.
2. Predlog za dvostopenjski sistem
Predlagam, da se jasno ločita:
PRESEJALNO TESTIRANJE
in
DOKONČNA STROKOVNA PRESOJA.
Hitri test na kraju samem bi ostal pomembno orodje policijskega nadzora, vendar bi njegov rezultat predstavljal presejalni rezultat oziroma razlog za nadaljnjo strokovno preveritev, ne pa samostojne ocene stopnje vpliva.
Pri pozitivnem rezultatu bi se opravila laboratorijska analiza z validirano in kvantitativno metodo.
3. Kvantitativno določanje aktivnega THC
Predlagam, da se pri laboratorijski analizi, kadar je to potrebno, ne ugotavlja samo:
»THC – prisoten«
temveč se določi:
koncentracija aktivnega Δ9-THC.
Poleg tega naj se ločeno določijo relevantni presnovki, predvsem THC-COOH.
Predlagam uporabo sodobne validirane laboratorijske metode, kot je LC-MS/MS ali primerljiva metoda, ki omogoča natančno določanje koncentracij.
4. Ne avtomatična uporaba ene mejne vrednosti
Predlagam, da se morebitne zakonske mejne koncentracije THC ne določijo avtomatično po vzoru alkohola brez predhodne strokovne raziskave.
Razlog je v tem, da razmerje med koncentracijo THC in dejansko zmanjšano sposobnostjo za vožnjo ni tako preprosto kot pri alkoholu.
Zato predlagam, da se najprej izvede neodvisna strokovna raziskava, na podlagi katere bi bilo mogoče določiti, katere koncentracije oziroma kombinacije laboratorijskih in kliničnih ugotovitev imajo zadostno dokazno vrednost.
5. Predlog za neodvisno primerjalno testiranje naprav
Predlagam, da Republika Slovenija izvede neodvisno primerjalno testiranje naprav, ki se uporabljajo oziroma bi se lahko uporabljale za cestno presejanje THC.
Pri vsaki napravi naj se preveri najmanj:
- občutljivost;
- specifičnost;
- lažno pozitivni rezultati;
- lažno negativni rezultati;
- ponovljivost;
- vpliv različnih koncentracij THC;
- vpliv drugih snovi;
- možnost kontaminacije ustne votline;
- primerljivost z laboratorijsko analizo krvi;
- časovno okno zaznavanja.
Rezultati testiranja naj bodo javno dostopni.
6. Posebna pozornost pasivni izpostavljenosti in presnovkom
Predlagam tudi, da se pri validaciji sistemov strokovno preveri, ali lahko na rezultat vplivajo:
- pasivna izpostavljenost dimu;
- ostanki snovi v ustni votlini;
- druge snovi;
- čas, ki je pretekel od morebitne uporabe;
- individualne razlike v presnovi.
Pri tem ne trdim, da vsak pozitiven rezultat pomeni posledico pasivne izpostavljenosti. Predlagam pa, da se ta možnost strokovno preveri in kvantitativno opredeli.
7. Predlagani postopek
Predlagam naslednji model:
1. CESTNI PRESEJALNI TEST
→ rezultat negativen ali pozitiven.
2. POZITIVEN PRESEJALNI TEST
→ strokovni pregled in odvzem ustreznih bioloških vzorcev.
3. LABORATORIJSKA ANALIZA
→ kvantitativno določanje Δ9-THC ter po potrebi drugih kanabinoidov in presnovkov.
4. ZDRAVNIŠKA IN STROKOVNA OCENA
→ upoštevanje objektivno ugotovljenih znakov vpliva.
5. KONČNA PRESOJA
→ skupna ocena laboratorijskih rezultatov, časa odvzema, zdravniškega pregleda in drugih objektivnih okoliščin.
8. Konkretne zahteve
Zato pristojnim organom predlagam, da:
1. strokovno preverijo natančnost sedanjih naprav za ugotavljanje THC v ustni tekočini;
2. izvedejo neodvisno primerjalno testiranje sedanjih in sodobnejših naprav;
3. zagotovijo, da se pri dokončni laboratorijski analizi po možnosti določi koncentracija aktivnega Δ9-THC;
4. ločeno določijo aktivni THC in njegove relevantne presnovke;
5. preverijo možnost lažno pozitivnih in lažno negativnih presejalnih rezultatov;
6. proučijo možnost standardizirane kvantitativne laboratorijske analize;
7. pripravijo strokovno oceno, ali je mogoče na podlagi kombinacije laboratorijskih in kliničnih podatkov zanesljiveje ugotavljati dejanski vpliv THC na sposobnost vožnje;
8. po potrebi pripravijo predlog sprememb veljavne zakonodaje oziroma podzakonskih aktov;
9. pri pripravi morebitnih novih pravil vključijo neodvisne strokovnjake s področja toksikologije, sodne medicine, prometne medicine in analitske kemije;
10. javno objavijo metodologijo in rezultate validacije naprav, ki se uporabljajo pri policijskem nadzoru.
9. Namen predloga
Namen tega predloga ni zmanjševanje nadzora nad uporabo prepovedanih drog v prometu.
Namen je zagotoviti, da bo nadzor:
učinkovit, znanstveno preverljiv, tehnološko sodoben in čim bolj objektiven.
Voznik, pri katerem je ugotovljen dejanski vpliv psihoaktivne snovi, mora za to tudi ustrezno odgovarjati.
Hkrati pa mora imeti vsak posameznik pravico, da je rezultat, ki ima lahko zelo resne pravne posledice, podprt z metodami, ki so znanstveno validirane in omogočajo čim natančnejšo presojo dejanskega stanja.
Menim, da bi takšna posodobitev povečala tako varnost cestnega prometa kot tudi zaupanje državljanov v objektivnost postopkov.
Zato prosim pristojne organe, da predlog strokovno preučijo in me seznanijo s stališčem oziroma z morebitnimi načrtovanimi ukrepi na tem področju.
S spoštovanjem,
Mark Kapl
Trbovlje 1.10.2026