9. 11. 2026
Odziv Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Uvodoma ministrstvo glede financiranja borčevskih pokojnin pojasnjuje, da v skladu s prvo alinejo 161. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in 90/25; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) sredstva za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov za udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB, že sedaj zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna. Takšna ureditev ni novost, saj je bilo že v okviru pokojninskega sistema nekdanje Jugoslavije zakonsko določeno, da federacija takratni Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vrača finančna sredstva za zavarovance, ki so uveljavili pokojnino pod ugodnejšimi pogoji. Obveznost Republike Slovenije za te upravičence v skladu z 2. členom Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS št. 8/16) predstavlja:
celoten znesek pokojnine upravičenca, ki brez upoštevanja pokojninske dobe, dopolnjene po posebnih predpisih, ne bi izpolnjeval pogojev zahtevane pokojninske oziroma zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih;
razlika med pokojnino, ki se izplačuje upravičencu, odmerjeno z upoštevanjem posebnih predpisov oziroma z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene po posebnih predpisih, in pokojnino, ki bi se mu izplačevala, če bi bila odmerjena po splošnih predpisih.
Pridobitev pravice do starostne pokojnine borcev Narodnoosvobodilne borbe (v nadaljnjem besedilu: NOB) je nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 s spremembami - ZTPPIZ), ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992. Za borce NOB so se štele osebe, katerim se je ves čas od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945, nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe. Borci NOB pred 9. 9. 1943 (z njimi so bili izenačeni tudi t.i. primorski borci, ki so v NOB vstopili najkasneje do 13. 10. 1943) so pravico do starostne pokojnine pridobili pod milejšimi pogoji, kot so sicer veljali za t.i. splošne zavarovance, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5 let krajša pokojninska doba oziroma 5 let nižja starost), medtem ko so borci NOB od 9. 9. 1943 dalje pravico do starostne pokojnine pridobili pod enakimi pogoji kot vsi ostali zavarovanci.
Tako kot splošnim zavarovancem se je tudi borcem NOB starostna pokojnina odmerila na podlagi plač, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje oziroma od zavarovalnih osnov, na podlagi katerih so bili zavarovani v določenem obdobju, ki je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove, ob upoštevanju dejansko dopolnjene pokojninske dobe. Razlika pa je bila v tem, da je bila za borce NOB pred 9. 9. 1943 določena ugodnejša lestvica za odmero pokojnine, da so imeli pravico do odmere pokojnine na podlagi 5-letnega povprečja plač (po splošnih predpisih se je upoštevalo 10-letno povprečje), najmanj pa od t.i. zajamčene pokojninske osnove. Borcem NOB od 9. 9. 1943 dalje se je pokojnina odmerila na enak način kot drugim zavarovancem, pri čemer so imeli pravico do povečanja pokojnine, če je njihova pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85% pokojninske osnove. Povečanje je bilo odvisno od leta vstopa v NOB, povečala pa se je največ do 85% pokojninske osnove.
V zvezi s kritiko predlagatelja, da naj bi šlo v primeru izplačevanja borčevskih pokojnin za ugodnost, vezano na zgodovinske okoliščine in na skupino upravičencev, katerih število se zaradi starosti iz leta v leto zmanjšuje, ministrstvo pojasnjuje, da od 1. 4. 1992 dalje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 56/92 – odl. US, 43/93 – odl. US, 67/93 – odl. US, 5/94, 7/96, 29/97 – odl. US, 54/98 in 106/99 – ZPIZ-1 – ZPIZ-92) borcem NOB ne omogoča več pridobitve pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njene ugodnejše odmere. V primeru smrti uživalca pokojnine kot borca NOB pa so lahko družinski člani upravičeni do vdovske oziroma družinske pokojnine, ki se odmeri od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti po splošnih predpisih, veljavnih na dan priznanja pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine. Pridobitev pravice je odvisna od izpolnitve splošnih in posebnih pogojev po veljavni zakonodaji (ZPIZ-2) na dan priznanja pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine. Splošni pogoji morajo biti izpolnjeni na strani umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebni pa na strani vdove oziroma vdovca ter družinskih članov. Po veljavnem ZPIZ-2 je tako pridobitev pravice do vdovske pokojnine za vdovo pogojena z dopolnitvijo starosti 58 let, pravico do vdovske pokojnine pa pridobi tudi vdova, ki je popolnoma nezmožna za delo ali to postane v enem letu po smrti, ter če ji je po smrti ostal otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima dolžnost preživljanja otroka. Pridobitev pravice do družinske pokojnine za otroke načeloma pogojena z njihovo starostjo in določenim statusom, v nekaterih primerih pa še z obstojem preživljanja s strani umrlega vse do njegove smrti. Otrokom je zagotovljena pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti brez izpolnjevanja dodatnih pogojev. Če se otroci šolajo, jim je pravica do družinske pokojnine zagotovljena do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Višina družinske pokojnine je praviloma odvisna od števila družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, in sicer se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 za enega družinskega člana odmeri v višini 75 odstotkov, za dva v višini 85 odstotkov, za tri ali več pa v višini 95 odstotkov osnove.
V tem primeru ne moremo govoriti o dedovanju pravic, ampak gre za posebno pravico pokojnega zavarovanca, saj obvezno zavarovanje zajema tudi zavarovanje za primer smrti. S priznanjem pravice do vdovske ali družinske pokojnine se zagotavlja socialna varnost tistih družinskih članov, ki jih je bil umrli dolžan preživljati.
Iz podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2025 in 2026 izhaja, da se število uživalcev pokojnin, ki so bili vključeni v obračun obveznosti Republike Slovenije pod postavko »Udeleženci NOB, narodni heroji, nosilci Partizanske spomenice 41«, iz leta v leto znižuje.
V zvezi z navedbo predlagatelja, da bi bilo treba socialne in pokojninske pravice urejati po enotnih merilih, ki temeljijo na socialnem položaju posameznika, višini dohodkov, zdravstvenem stanju in drugih objektivnih okoliščinah, ministrstvo pojasnjuje, da gre v primeru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sistema socialnega varstva za dva ločena sistema, ki temeljita na različnih načelih, in da se pravice, ki izhajajo iz obeh sistemov, ne morejo poenotiti, saj nimajo iste podlage. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako temelji na zavarovalnem principu, pravica do pokojnine pa ni pravica iz naslova socialnega varstva, temveč pravica iz naslova socialnega zavarovanja. To v osnovi pomeni, da izhaja iz minulega dela in temelji na predhodnem zavarovanju in plačilu prispevkov v času aktivne dobe zavarovanca. Zato mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, pokojnina pa naj bi predstavljala nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal med aktivno dobo. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer lahko vsebuje nekatere elemente vzajemnosti in solidarnosti, ki pa ne smejo biti prevladujoči. Vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja pa v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov.
Na koncu ministrstvo v zvezi s konkretnim predlogom za ukinitev borčevskega dodatka oziroma za postopno prenehanje izplačevanja te pravice, poudarja, da je izplačilo pokojnin varovano z načelom varstva zaupanja v pravo kot enega od ustavnih načel pravne države, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, in ob upoštevanju pravice do socialne varnosti, določene v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Prav tako ZPIZ-2 med značilnostmi pravic določa, da pravic (pravic iz zavarovanja) ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.