Predlagam vladi, da se pokojninski prispevki popoldanskega s.p. prištevajo k višini pokojninske osnove. Po sedanji ureditvi se prispevki ne upoštevajo plačniku.
Komu gre torej ta denar plačan iz naslova popoldanskega s.p.? Če ne gre v pokojninsko osnovo plačnika, zakaj bi sploh morali plačevati te PIZ prispevke?
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma ministrstvo pojasnjuje, da izraz »popoldanski« samostojni podjetnik kot pravni oziroma zakonski termin ne obstaja, ampak se ta izraz pogovorno uporablja za samostojnega podjetnika posameznika, ki ni zavarovan kot samozaposleni po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS- 1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in 90/25; v nadaljevanju: ZPIZ-2), temveč je obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja ali po kaki drugi prednostni podlagi, poleg tega pa opravlja samostojno dejavnost, iz naslova katere pa se je dolžan vključiti v zavarovanje za posebne primere.
Za te t.i. posebne primere zavarovanja je značilno, da gre za posebno vrsto obveznega (invalidskega) zavarovanja le za primere nastopa invalidnosti in smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki lahko prizadene osebe, ki so sicer obvezno zavarovane na podlagi delovnega razmerja ali na kaki drugi podlagi, vendar pa dodatno opravljajo kako drugo dopolnilno delo ali dejavnost, na podlagi katere niso vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za zavarovanje povišanega rizika nastanka invalidnosti ali smrti, do katerih lahko pride, ker zavarovanec opravlja določeno dodatno delo ali dejavnost, za katero v primeru neobstoja te oblike zavarovanja ne bi bil zavarovan. Skladno s pokojninsko zakonodajo se namreč šteje, da praktično pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti in v nekaterih primerih celo smrti. Zato je nujno potrebno, da se vsi, ki neko delo ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, za te primere tudi zavarujejo (za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni).
Kot predlagatelj že sam ugotavlja, se takšen način vključitve v zavarovanje sicer ne šteje v pokojninsko dobo in ne upošteva pri določitvi pokojninske osnove, vendar pa s takšno določbo zakonodajalec varuje osebe, ki poleg redne zaposlitve opravljajo neko sekundarno dejavnost, saj jim zavarovanje za navedena tveganja zagotavlja pravice iz invalidskega zavarovanja (na podlagi ugotovljene invalidnosti), kot se priznajo za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Zavarovanci so tako ob pogoju plačanih prispevkov in v primeru nastopa invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ob izpolnjevanju pogojev lahko upravičeni do invalidske pokojnine, kot če bi bili obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem mora biti ugotovljena vzročna zveza med opravljanjem dejavnosti oziroma aktivnosti in poškodbo, katere posledica je invalidnost. V primeru invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se tako invalidska pokojnina odmeri v višini 63,5 % (odstotek za odmero starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe za moške) oziroma v odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določen za starostno pokojnino, če je to za zavarovanca ugodneje, medtem ko se v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen za odmero starostne pokojnine, vendar pa se zavarovancu, ki bi v letošnjem letu postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let, odmeri najmanj v višini 44 % pokojninske osnove, če pa bi invalidnost v letošnjem letu nastala po dopolnitvi starosti 65 let, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe. V primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, pa so preživeli družinski člani ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do družinske oziroma vdovske pokojnine, kot če bi bila taka oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če ne bi bilo zavarovanja za posebne primere, bi bil zavarovanec, ki je sicer obvezno zavarovan na podlagi drugega dela ali dejavnosti, v primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe pri dodatnem delu ali dejavnosti lahko upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja le v obsegu, ki velja za poškodbe zunaj dela, saj se v obveznem invalidskem zavarovanju iz osnovnega pravnega razmerja ne krije tudi riziko nastanka invalidnosti, ki ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni zaradi dela v okviru tega (osnovnega) obveznega zavarovanja.
Na podlagi zgoraj navedenega ministrstvo ocenjuje, da je zakonodaja, ki ureja invalidsko zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, ustrezna in primerna, saj temelji na zagotavljanju varnosti teh oseb pri opravljanju njihovih aktivnosti, s čimer se jim ob nastanku zavarovanega primera z izredno nizkimi pavšalnimi prispevki zagotavlja minimalna socialna zaščita.