Uvedba prekrška za žaljivo in nedostojno vedenje v kibernetskem prostoru
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije pripravi spremembo Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), s katero bi se ustrezno sankcioniralo nedostojno, žaljivo in ponižujoče vedenje do posameznika tudi v javno dostopnem kibernetskem prostoru, zlasti na družbenih omrežjih, spletnih forumih in drugih javno dostopnih spletnih platformah.
Veljavni ZJRM-2 v 2. členu določa, da je javni kraj vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, vendar iz te definicije izrecno izključuje kibernetski prostor.
Takšna ureditev se mi zdi v času, ko pomemben del javnega življenja in javne razprave poteka na spletu, vprašljiva.
Če je namen Zakona o varstvu javnega reda in miru, kot določa njegov 1. člen, med drugim varovanje pravice ljudi do dostojanstva ter varovanje pred dejanji, ki posegajo v njihovo telesno in duševno celovitost, ni jasno, zakaj bi bila raven pravnega varstva bistveno drugačna zgolj zato, ker je bilo določeno ravnanje storjeno prek zaslona.
Javno družbeno omrežje je danes eden osrednjih prostorov javnega življenja. Žaljiv komentar pod javno objavo lahko prebere nekaj deset, nekaj tisoč ali celo več deset tisoč ljudi. Njegov doseg in posledice so zato lahko bistveno večji od enake izjave, izrečene na fizičnem javnem kraju.
Slovenska zakonodaja sicer že pozna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, med drugim razžalitev. Toda pregon teh dejanj praviloma poteka na zasebno tožbo. Za običajnega državljana je zato pravno varstvo pred vsakodnevnim spletnim verbalnim nasiljem pogosto nesorazmerno zapleteno, zamudno in drago.
Menim, da bi bilo smiselno vzpostaviti tudi preprostejšo prekrškovno pot za očitne primere osebnega zmerjanja, poniževanja in nadlegovanja v javno dostopnem kibernetskem prostoru.
Pri tem nikakor ne predlagam omejevanja svobode govora, politične razprave, satire ali pravice do ostre kritike.
Prav nasprotno: zakon bi moral zelo jasno razlikovati med kritiko posameznikovih stališč, ravnanj in javnega delovanja ter neposrednim osebnim zmerjanjem, poniževanjem in nadlegovanjem, katerega namen oziroma objektivni učinek je predvsem napad na dostojanstvo drugega posameznika.
Izjave, kot so »s tem stališčem se ne strinjam«, »to je neumna ideja«, »ta politik je nesposoben« ali tudi zelo ostra, neprijetna in provokativna kritika javnega delovanja morajo ostati del svobodne javne razprave.
Nekaj povsem drugega pa je vztrajno ali očitno osebno zmerjanje posameznika z izrazi, katerih bistvena vsebina ni kritika njegovih idej ali ravnanj, temveč njegovo poniževanje in osebna degradacija.
Digitalizacija javnega prostora ne bi smela pomeniti tudi njegove dehumanizacije.
Zato predlagam, da Vlada prouči možnost dopolnitve ZJRM-2 s posebnim prekrškom nedostojnega oziroma žaljivega vedenja v javno dostopnem kibernetskem prostoru, za katerega bi bila predpisana sorazmerna denarna globa, pri ponavljajočem se ravnanju pa strožja sankcija.
Pri pripravi takšne določbe bi bilo treba posebej zagotoviti:
* visoko raven varstva svobode izražanja;
* jasno izvzetje politične, družbene, umetniške, novinarske in druge kritike;
* dovolj visok prag za sankcioniranje, da predmet postopkov ne bi postala vsaka nevljudna ali neprijetna izjava;
* učinkovito sankcioniranje očitnega osebnega zmerjanja, poniževanja in ponavljajočega se spletnega nadlegovanja;
* sorazmernost sankcij glede na težo, javnost, doseg in ponavljanje ravnanja.
Internet je postal del javnega prostora naše družbe. Temu bi moralo slediti tudi pravo.
Svoboda govora je eden temeljev demokratične družbe. Vendar svoboda govora ne pomeni, da mora družba kot neizogibno ceno te svobode sprejeti neomejeno osebno poniževanje in verbalno nasilje.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije prouči navedeno pravno vrzel in pripravi ustrezno dopolnitev zakonodaje.