Optimizacija izpada kmetijskih pridelkov in krme v živinoreji zaradi suše
Kot država, kot neka demografska enota, bi bilo pričakovati, da se ne združimo zgolj v trenutkih lokalnih naravnih katastrof (plazovi, podori, ipd.) ampak tudi, ko gre za razsešnost na območju celotne države. V enem koncu države je kmetijstvo bolj usmerjeno v živinorejo, spet v drugem v poledelstvo, v tretjem sadjarstvo in tako naprej.
V trenutnem sušnem obdobju, ko kmetom primanjkuje hrane za živino oziroma, je bo v kratkem ali proti zimi, v drugem koncu pa kmetom grozi popolni izpad poljščin, kot je denimo koruza, bi po mojem predlogu bilo za razmislit, kako te kmete povezat in po možnosti pomagat tudi iz proračuna, če bi bilo potrebno.
Kmet, ki bo zaradi suše imel kompleten izpad koruze, to se je videlo že 3 tedne nazaj (sem sam iz Prekmurja in poznam situacijo), spet drugim denimo bo pridelek pokril morda zgolj strošek pridelave, ker se raastline niso razvile dovolj dobro in do konca, te kmete bi bilo potrebno stimulirat za to, da pravočasno silirajo koruzo in se to silažo prepelje na področja, kjer je živinoreja in s tem tistim kmetom omogoči, da ne dajo povišanega števila živine v zakol.
Izpad dobička pri poljščinah je zagotovljen pri verjetno več kot 3/4 kmetov, cena koruze za hrano bi zagovoto že iz tega vidika šla navzgor, zakaj torej ne nekaj narediti iz tega, dokler je še možno, saj vse več in več njiv s koruzo enostavno postaja preveč suho za silažo, s tem pa se škoda povečuje.
Nekako deluje, kot da smo se vdali usodi in sprejeli, da na vsakem koncu nekaj ni vredu in bodo izgube, noben pa noče teh izgub zmanjšati s tem, da bi se nekaj proaktivno naredilo.