Določitev nujne prodaje nepremičnin v primeru prekomerne razčlenitve
Z dedovanjem se je v desetletjih nepremičnine spravilo do tako majhnih deležev, da je le ta popolnoma neuporabna.
Primer gozda na Primorskem, kjer je bil delež 1/283, tako tudi pri hišah, njivah,..
S prekomerno razčlenitvijo potencialni kupec postane nezmožen priti v stik z vsemi lastniki in tudi če mu to uspe, se denimo deset ljudi težko zmeni za neko prodajno ceno, preveč faktorjev je.
Predlog je, ko je na nepremičnini denimo vpis lastništva pod 1/12 (recimo, da je dedič vnuk, ker je prvi v redu po pokojni materi) se iz strani države, ministrstva za prostor, dobi dopis, da je parcelo potrebno spraviti spet čez to mejo, denimo, da preide najmanjši delež v 1/6, se v celoti prepiše na eno osebo ali pa proda. V nasprotnem primeru, parcelo država odkupi po neki ceni, ki se pa orientira zgolj po cenitvi FURS-a, kar je, kot vsi vemo, veliko nižja cena, kot na samem tržišču in je s tem neaktaktivna alternativa.
Kaj se doseže s tem?
Kmetijske površine postanejo spet dostopne kmetom (nemalo imam znancev, ki ne morejo kupiti njive, ker je preveč lastnikov), enako se zgodi pri hišah, ki počasi propadajo zaradi tega, ker se lastniki ne morejo nič dogovoriti, noben nič ne more in noče vlagati, ljudje pa bi hišo z veseljem kupili in si ustvarili v njej novi dom.
Kaj bi se zgodilo z nepremičninami, ki bi jih odkupila država?
Kmetijske in gozdne površine preidejo v roke zavoda za gozdove, ki upravlja z oddajo in prodajo že sedaj.
Hiše in zazidljive parcele pa lahko gredo na javne dražbe, kot se to počne pri sodnih dražbah in tistih od FURS-a, izklicna cena je pa recimo ocenjena vrednost po furs-u oziroma nabavna cena države pri takratnem odkupu. - Zakaj takšna cena? Da je zanimivo sodelovati na avkciji, naj bo neprofitno, ker bo država s prodajo itak dobivala letno davek od nepremičnine. Lahko se doda še pogoj, da lahko kupujejo zgolj fizične osebe, ki imajo maksimalno eno stavbno nepremičnino (denimo stanovanje in si želi sedaj hiše)