23. 10. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Ministrstvo pojasnjuje, da obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v osnovi temelji na zavarovalniškem principu, kar pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Tako se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in 90/25) pokojninska osnova, od katere se odmeri starostna, predčasna, invalidska, vdovska in družinska pokojnina, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi, uveljavljanje različnih osebnih okoliščin (otroci, služenje obveznega vojaškega roka itd.). Poudariti velja, da pravica do pokojnine ni pravica iz naslova socialnega varstva, temveč pravica iz naslova socialnega zavarovanja, zato mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, hkrati pa pokojnina predstavlja tudi nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Kot že navedeno, je pokojninski sistem del sistema socialnih zavarovanj, zato vsebuje tudi določene elemente solidarnosti. Ti se kažejo v odmeri pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od najnižje/najvišje pokojninske osnove pokojnina ne more odmeriti, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval od nižjega/višjega zneska. Nadalje predstavljajo solidarnostne elemente npr. še najnižja pokojnina (za 15 let zavarovalne dobe), najnižji znesek invalidske pokojnine in zagotovljena pokojnina. Dodatne elemente solidarnosti v okviru predmetnega zavarovanja pa predstavljajo npr. tudi vdovska in družinska pokojnina, prišteta doba pri invalidski pokojnini in letni ter zimski dodatek. Pokojninski sistem v Republiki Sloveniji torej ni čisti zavarovalniški sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
V zvezi s konkretnim predlogom, da naj pokojnina temelji na vplačanih prispevkih ter da premoženje posameznika naj ne zmanjšuje pokojnine, ki jo je ustvaril z vplačili, ministrstvo pojasnjuje, da pravica do pokojnine v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni vezana na premoženjsko stanje posameznika, temveč na izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev, ki se nanašajo predvsem na vključitev v sistem zavarovanja in plačevanje prispevkov ter dopolnjeno pokojninsko dobo. Pri ugotavljanju pravice do starostne, predčasne, invalidske ter vdovske in družinske pokojnine in njeni odmeri se zato ne presoja premoženje zavarovanca, kot so nepremičnine, prihranki, vrednostni papirji ali drugo premoženje. Iz navedenega torej izhaja, da pokojnina ni socialni transfer, ki bi bil odvisen od materialnega ali premoženjskega položaja uživalca pokojnine, temveč gre za pravico iz obveznega socialnega zavarovanja, pridobljeno na podlagi predhodne vključenosti v zavarovanje ter plačevanja prispevkov. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je socialno zavarovanje, ki temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk in delodajalcev ter na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja. Gre za sistem, v katerem se s plačilom prispevkov zavarovancev ob izpolnitvi pogojev le-tem zagotovi pravice, ki jih v primeru nastopa zavarovalnih rizikov vnaprej predpisuje zakonodaja, ki to področje ureja. Pravice se tako načeloma in primarno izplačujejo iz sredstev, zbranih s prispevki, ki jih v sistem plačujejo zavarovanci in delodajalci (zavarovalniški princip), odgovornost države pa se kaže v dolžnosti vzpostavitve ustreznega sistema ter v zagotavljanju sredstev v primeru, da sredstva, zbrana s prispevki, ne zadoščajo za izplačilo pravic (načelo vzajemnosti in solidarnosti).
Ob navedenem ministrstvo še pojasnjuje, da vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja (kamor sodi sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja) v Republiki Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo tudi pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči, o dodelitvi katerih odločajo pristojni centri za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.
V zvezi s predlogom, da naj bo vsakemu posamezniku skozi celotno delovno dobo jasno prikazano, koliko je v pokojninski sistem vplačal in kakšno pokojnino si je s tem ustvaril, ministrstvo pojasnjuje, da storitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zavarovancem že omogočajo vpogled v evidenco zavarovalnih obdobij, prijavljenih osnov in plačanih prispevkov ter pridobitev informativnega izračuna pričakovanega datuma upokojitve in višine pričakovane pokojnine prek storitev Informativna osebna evidenca in Osebni informativni pokojninski kalkulator v okviru portala Moj eZPIZ.
Na podlagi navedenega ministrstvo ocenjuje, da zakonodaja, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ustrezno in primerno naslavlja izpostavljene predloge.