21. 9. 2026
Odziv Ministrstva za obrambo
Republika Slovenija kot članica Evropske unije, Organizacije Severnoatlantske pogodbe in Organizacije združenih narodov sodeluje v skupnih zunanjepolitičnih in varnostnih usmeritvah, ki vključujejo podporo Ukrajini pri uresničevanju pravice do samoobrambe, kot jo priznava 51. člen Ustanovne listine OZN. Pošiljanje pomoči Ukrajini se izvaja na podlagi sprejetih sklepov Vlade Republike Slovenije in političnih odločitev ter dogovorov na mednarodni ravni.
Republika Slovenija o finančni, humanitarni, materialni in drugih oblikah pomoči odloča v okviru veljavne zakonodaje, sprejetega državnega proračuna ter pristojnosti Vlade Republike Slovenije in Državnega zbora. Pri sprejemanju tovrstnih odločitev je treba upoštevati tudi mednarodne obveznosti Republike Slovenije, vključno z obveznostmi in dogovori, sprejetimi v okviru Evropske unije, Zavezništva in drugih mednarodnih povezav.
Sklepi Vlade Republike Slovenije so sprejeti v skladu s predpisi in izražajo konsenz na najvišji politični ravni Republike Slovenije. Na podlagi 5. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06-UPB2, 9/10, 60/11, 8/20 in 18/23 – ZDU-1O) so nekateri sklepi vlade glede pomoči Ukrajini označeni s stopnjo tajnosti, medtem ko navedeni Zakon o tajnih podatkih navaja tudi potrebne pogoje za vpogled v te podatke. Dokumenti vojaške pomoči se podobno lahko označijo s stopnjo tajnosti, saj njihova vsebina velikokrat zajema informacije, povzetke razprav in stališč o bilateralnih in multilateralnih vprašanjih ter odnosih s področja pomoči Ukrajini, ki bi lahko vplivali na zmožnost Ukrajine za učinkovito obrambo. Hkrati takšni dokumenti velikokrat lahko zajemajo tudi elemente stopnjevanih Nato, EU in ostalih nacionalnih dokumentov, ki jih ne moremo razkrivati izven kroga, določenega z nacionalnimi in nadnacionalnimi pravnimi okvirji. Razkritje vsebine takšnih dokumentov nepoklicani osebi bi tako lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog organa ter vplivalo na kredibilnost in ugled tako Ministrstva za obrambo kot Republike Slovenije pri sodelovanju s partnerico Ukrajino, kot tudi v okviru Nata in EU.
Predlog glede neposrednega posvetovanja z državljani oziroma njihovega dodatnega vključevanja v odločanje pri posebej visokih finančnih zneskih nadalje predstavlja vprašanje, ki presega zgolj področje mednarodne pomoči. Takšna ureditev bi posegla tudi v obstoječi sistem odločanja o državnem proračunu in porabi javnih sredstev, zato bi bilo treba pred morebitno uvedbo temeljito preučiti njene pravne, finančne in izvedbene posledice ter jasno opredeliti primere in način takšnega vključevanja javnosti.
Ministrstvo ocenjuje, da je sicer treba zagotavljati visoko raven preglednosti, ustrezno obveščenost javnosti ter učinkovit parlamentarni in drug nadzor nad porabo javnih sredstev, vendar pa mora veljavna zakonodaja hkrati zagotavljati, da se Republika Slovenija lahko v nujnih primerih odzove pravočasno in učinkovito ter izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti. Pri tem je pomembno zagotoviti ustrezno ravnovesje med sposobnostjo države, da zagotovi pomoč, kadar je ta potrebna in utemeljena, ter pravico javnosti, da je seznanjena s tem, koliko javnih sredstev je bilo namenjenih, komu, za kakšen namen in na podlagi katere odločitve.
Podpora Ukrajini sicer zajema širok spekter sodelovanja in pomoči, ki je velikokrat javno opredeljen, lahko tudi glede oblik zagotovljene vojaške pomoči. Hkrati pa je v to vključeno tudi pozivanje k odgovornosti Rusije za mednarodna hudodelstva, podpora prizadevanjem Ukrajine za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na ključnih načelih in ciljih ukrajinske mirovne formule, podpora reformi civilnega varnostnega sektorja in pravosodja, podpora prizadevanjem za uporabo vseh zakonitih poti, po katerih bo mogoče prihodke od ruskega premoženja uporabiti za podporo Ukrajini, sodelovanje v boju proti vsem oblikam izogibanja sankcij, zagotavljanja nadaljnje humanitarne pomoči, podpora humanitarnemu razminiranju, podpora okrevanju in obnovi Ukrajine ter podpora Ukrajini na poti evro-atlantske integracije. Vlada je vse odločitve v zvezi s pomočjo Ukrajini v zadnjih mesecih sprejemala transparentno in jih tudi javno komunicirala.
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi z vprašanji, ki sodijo v pristojnost Ministrstva za finance, pojasnjujemo, da so bile od začetka ruske agresije na Ukrajino s strani Ministrstva za finance sprejete naslednje finančne zaveze Republike Slovenije za pomoč Ukrajini:
- jamstvo v okviru makrofinančne pomoči Evropske unije (MFA) v višini 12,5 mio EUR (na podlagi Zakona o okrepitvi skupnega sklada za rezervacije z jamstvom Republike Slovenije za zagotavljanje izredne makro-finančne pomoči Ukrajini (ZOSRIMP), Uradni list RS št. 16/2023),
- finančna zaveza za subvencioniranje obresti posojil Ukrajini v okviru MFA+ v višini do 10,2 mio EUR (na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 50000-2/2023/3 in Sporazuma o prispevku v skladu s 7. členom Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta)
- prispevek v sklad Ukraine Stabilization and Sustainable Growth Multi-Donor Account, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), v višini 1,78 mio EUR (na podlagi Sklepov Vlade Republike Slovenije št. 51105-10/2024/3 in št. 51002-76/2024/2),
- sredstva bilateralnega razvojnega sodelovanja za projekt izgradnje bioplinarne v mestu Lviv v skupni višini 3,5 mio EUR v obdobju 2025-2027 (na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 41013-116/2025/3).
Iz naslova subvencioniranja obresti v okviru MFA+ so bila do sedaj izvedena naslednja plačila:
- leto 2024: 2,14 mio EUR,
- leto 2025: 2,06 mio EUR,
- leto 2026: 1,10 mio EUR,
Jamstvo v višini 12,5 mio EUR do danes ni bilo vpoklicano, zato iz tega naslova Republika Slovenija ni imela finančnih izdatkov.
Prispevek v sklad Ukraine Stabilization and Sustainable Growth Multi-Donor Account v višini 1,78 mio EUR je bil izplačan decembra 2024.
Za projekt izgradnje bioplinarne v mestu Lviv je bilo v letu 2025 realizirano plačilo v višini 1,17 mio EUR.
Poudarjamo, da se finančne zaveze Republike Slovenije sprejemajo na podlagi veljavnih pravnih podlag in v skladu s predpisanimi postopki odločanja. Podatki o sprejetih zakonih, sklepih Vlade Republike Slovenije ter izvrševanju državnega proračuna so javno dostopni. Prav tako so informacije o posameznih projektih razvojnega sodelovanja objavljene na spletnih straneh pristojnih institucij, informacije pa slednje objavljajo tudi preko drugih javnih komunikacijskih kanalov.