Na zgradbe državnih institucij naj se prepove izobesanje zastav ali transparentov, ki niso skladne s protokolom. Torej zastave drugih držav ali kakršnikoli transparenti, ki niso stvar državnega protokola. Le slovenska zastava in zastava EU, ter ob obiskih državnikov se njihova zastava.
Če bo predlog prejel vsaj 27 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je med drugim nosilni organ za sistemsko ureditev državnih simbolov v zvezi z izvajanjem Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (v nadaljevanju: ZGZH; Uradni list RS, št. 67/94;), prav tako pa za sistemsko ureditev področja javnega reda in miru v zvezi z izvajanjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju: ZJRM-2; Uradni list RS, št.12/25).
V Sloveniji področje uporabe državnih simbolov v sistemskem smislu ureja ZGZH, vendar pa ne ureja področja izobešanja tujih zastav in uporabe drugih tujih simbolov, razen v povezavi z načinom uporabe slovenskih državnih simbolov v primerih, ko se ti uporabljajo skupaj z zastavami italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, z zastavami lokalnih skupnosti, z vojaškimi ali skupaj s tujimi zastavami oziroma skupaj z drugimi znamenji. Je pa vprašanje izobešanja zastav in simbolov tujih držav urejeno v določbi 4. člena ZJRM-2, ki določa, da se zastave ali simboli tujih držav lahko izobesijo ali razkazujejo tako, da so javno vidni ob uradnih ali delovnih obiskih voditeljev držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih zbiranjih, ob izražanju solidarnosti in kot del umetniškega ali političnega izražanja ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem ali razkazovanjem označuje njihova namembnost. Ob tem se zastave ali simboli tujih držav izobesijo ali razkazujejo tako, da se s tem ne krni ugled Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije. Za primere, ko nekdo izobesi ali razkazuje zastavo ali simbol tuje države, je v ZJRM-2 predpisana globa za prekršek v znesku od 150 do 1.500 evrov (odvisno od tega, ali dejanje stori fizična oseba, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti).
V obravnavo v Državnem zboru Republike Slovenije je bil 24. 6. 2026 vložen zakonodajni predlog sprememb in dopolnitev ZGZH (EPA 0145-X), ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Zoranom Stevanovićem. Predlog ne posega v uporabo slovenskih državnih simbolov, simbolov Evropske unije, simbolov samoupravnih lokalnih skupnosti, simbolov avtohtonih narodnih skupnosti, zastav tujih držav, simbolov mednarodnih organizacij ali drugih simbolov, katerih uporaba temelji na ustavi, zakonu, ratificirani mednarodni pogodbi ali drugem predpisu, prav tako ne posega v obstoječe protokolarne in mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije.
Namen predloga sprememb zakona je zagotoviti, da se na objektih javne oblasti uporabljajo le tisti simboli, znamenja, napisi, transparenti in druge javno vidne oznake, za katere obstaja izrecna pravna podlaga. Kot izhaja iz predloga zakona, morajo javne institucije v javnem prostoru nastopati zakonito, institucionalno in nevtralno, zato uporaba zunanjih površin njihovih objektov ne sme temeljiti na diskrecijski presoji posameznih funkcionarjev ali odgovornih oseb. Kot navaja predlagatelj, je posebna zakonska ureditev potrebna tudi zato, ker obstoječa pravila o uporabi zastav, grbov in drugih simbolov ne urejajo vprašanja, pod kakšnimi pogoji se lahko na objektih javne oblasti uporabljajo tudi drugi javno vidni znaki, transparenti in oznake. Predlog določa tudi ukrep prekrškovnega organa, ki bi imel pravico nemudoma odstraniti oznake, ki bi bile izobešene ali nameščene v nasprotju s tem zakonom, predpisuje pa tudi globe za kršitve zakonskih določb.
Navedeni zakonski predlog, za katerega so predlagatelji predlagali obravnavo v okviru rednega zakonodajnega postopka, torej naslavlja enako problematiko in jo ureja vsebinsko podobno, kot izhaja iz vašega predloga.