8. 9. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Predlog predlagatelja, da se prepove zaposlitev politikom v javni upravi, in sicer za štiri leta od izgube funkcije, po svoji naravi predstavlja neke vrste konkurenčno klavzulo. V zvezi s tem navajamo, da je v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), že urejena neke vrste »konkurenčna klavzula za funkcionarje«, t. im. »vrtljiva vrata«, ko zakon bivšim funkcionarjem za določeno obdobje (2 leti) prepoveduje stopati v poslovne stike z organom, kjer je opravljal funkcijo, kjer pa se smiselno delno že uresničuje predlagateljev predlog.
Predloga po mnenju ministrstva ni mogoče podpreti, ker ne upošteva posebnega ustavnopravnega in delovnopravnega položaja funkcionarjev ter širših posledic, ki bi jih imel za delovanje demokratičnega sistema in kakovost kadrov, pripravljenih prevzemati javne funkcije.
Temeljni namen sedanje zakonske ureditve, ki funkcionarju po prenehanju funkcije omogoča vrnitev na delovno mesto (Zakon o funkcionarjih – 28. člen - pravica do vrnitve na prejšnje delo), na katerem je bil pred nastopom funkcije zaposlen za nedoločen čas, je zagotoviti, da se posamezniki različnih vrst strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj odločajo za prevzem javne funkcije, ne da bi pri tem tvegali svojo poklicno in socialno eksistenco.
Funkcionarska funkcija je po svoji naravi časovno omejena, trajanje funkcij, ki jih navaja predlagatelj pa je med drugim odvisno tudi od političnih okoliščin, ki jih posameznik pogosto ne more nadzorovati.
Če bi sledili predlogu in bi posameznik z nastopom funkcije dokončno izgubil pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto, bi to pomenilo bistveno povečanje osebnega in eksistenčnega tveganja. Posledično bi se za prevzem funkcije odločalo bistveno manj strokovno usposobljenih posameznikov, zlasti tistih, ki imajo stabilno zaposlitev, družinske obveznosti in poklicno kariero zunaj politike.
Poleg tega je treba poudariti, da bi predlagana ureditev lahko povzročila ravno nasproten učinek od tistega, ki ga želi predlagatelj doseči. Predlagatelj namreč izhaja iz domneve, da bi bilo treba omejiti domnevne privilegije funkcionarjev oziroma preprečiti, da bi posamezniki na funkcije prihajali zaradi osebnih koristi. Vendar bi v primeru, ko po prenehanju funkcije ne bi bilo mogoče vrniti se na prejšnje delovno mesto, ali pa bi bilo prepovedano se zaposliti v javni upravi, nastalo bistveno večje tveganje, da bi posamezniki v času opravljanja funkcije skušali ustvariti čim boljšo podlago za svojo prihodnjo zaposlitev oziroma osebni položaj.
Ob tem je treba poudariti, da so funkcionarji podvrženi tudi strogim pravilom glede preprečevanja nasprotja interesov, poročanja o premoženjskem stanju, omejitev poslovanja, sprejemanja daril in drugih institutov integritete, zato ni mogoče slediti stališču, da sedanja ureditev ne vsebuje zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab. Stanje je prav nasprotno, saj veljavna ureditev vzpostavlja ravnotežje med varovanjem integritete javnih funkcij na eni strani ter zagotavljanjem kadrovske dostopnosti in privlačnosti prevzemanja javnih funkcij na drugi strani. (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK))
Zaradi navedenih razlogov ocenjujemo, da predlog ni primeren za obravnavo, saj bi oslabil pripravljenost usposobljenih posameznikov za prevzem javnih funkcij, povečal eksistenčno negotovost funkcionarjev in okrepil prav tista tveganja, ki jih želi predlagatelj preprečiti. Veljavni sistem predstavlja primernejše in bolj uravnoteženo razmerje med zaščito javnega interesa, integriteto funkcionarjev ter zagotavljanjem učinkovitega delovanja demokratičnih institucij.
Poleg tega je potrebno opozoriti še na to, da takšna ureditev ne predstavlja privilegija za funkcionarje, saj pravica do vrnitve na delo v slovenski pravni ureditvi ni omogočena le funkcionarjem (politikom), temveč podoben institut ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ne glede na področje dela. Na podoben način za javne uslužbence pa pravico do vrnitve na delovno mesto ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25; ZJU), ki v 149. členu ureja pravico do vrnitve.