Plan za obnovo in izgradnjo DRSI magistralnih cest in DARS avtocest, železnice in kolesarske poti za obdobje 5 let, 10 let, 20 let.
VEZANO NA MOJE VPRAŠANJE V NASLOVU STE KOT OBRAZLOŽITEV NEOBJAVE NAVEDLI :
Razlog:
ne vsebuje jasnega predloga sistemske rešitve izpostavljene tematike
ZATO VAM PODAJAM JASEN PREDLOG : Oblikovati Strategijo prometne infrastrukture Slovenije 2046
Vizija 2046
Slovenija postane prometno vozlišče srednje Evrope z varno, digitalizirano in nizkoogljično prometno infrastrukturo, kjer so ceste, železnice in kolesarske povezave medsebojno povezane ter omogočajo hitro, trajnostno in zanesljivo mobilnost ljudi in blaga.
Faza 1: 2026–2031 (5 let) – Utrditev temeljev
Ceste
obnova najbolj dotrajanih državnih cest,
povečanje prometne varnosti,
posodobitev predorov in mostov,
uvedba digitalnega upravljanja prometa,
več uporabe recikliranih gradbenih materialov.
Železnice
posodobitev glavnih prog,
odprava ozkih grl,
elektrifikacija še neelektrificiranih odsekov,
posodobitev železniških postaj,
uvedba sodobnih signalno-varnostnih sistemov.
Kolesarske povezave
povezava vseh regijskih središč,
varne poti do šol,
povezava z železniškimi postajami,
razvoj državnega omrežja daljinskih kolesarskih poti.
Faza 2: 2031–2036 (10 let) – Povezovanje sistema
Ceste
dokončanje ključnih razvojnih osi,
pametne avtoceste,
infrastruktura za električna in vodikova vozila,
digitalni nadzor prometa.
Železnice
hitrejše povezave med največjimi mesti,
večja zmogljivost tovornega prometa,
sodobni logistični terminali,
boljše povezave z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško.
Kolesarska infrastruktura
nacionalna mreža kolesarskih avtocest med večjimi mesti,
varovana parkirišča za kolesa,
enoten sistem izposoje koles.
Faza 3: 2036–2046 (20 let) – Vizija prihodnosti
Prometni sistem
popolnoma digitalizirano upravljanje prometa,
prometni podatki v realnem času,
umetna inteligenca za upravljanje prometnih tokov.
Železnice
železnica kot nosilec javnega potniškega prometa,
večji delež tovora na železnicah,
interoperabilnost z evropskim železniškim sistemom.
Ceste
infrastruktura pripravljena za avtonomna vozila,
ničelna smrtnost na državnih cestah kot dolgoročni cilj,
energetsko učinkovita infrastruktura.
Kolesarjenje
vsak prebivalec ima kakovostno kolesarsko povezavo do najbližjega urbanega središča,
kolesarjenje postane pomemben del vsakodnevne mobilnosti.
Koga vključiti?
Država
Ministrstvo za infrastrukturo
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije
Ministrstvo za finance
Upravljavci infrastrukture
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Slovenske železnice
Lokalne skupnosti
vse mestne občine,
razvojne regije,
občine.
Gospodarstvo
Gospodarska zbornica Slovenije
gradbena podjetja,
logistična podjetja,
projektantski biroji,
proizvajalci gradbenih materialov.
Stroka
Zavod za gradbeništvo Slovenije
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Evropski partnerji
Evropska investicijska banka
Evropska komisija
Connecting Europe Facility
Predlagan način vodenja
Namesto ločenega načrtovanja posameznih prometnih podsistemov bi bilo smiselno ustanoviti Nacionalni svet za razvoj prometne infrastrukture 2046, v katerem bi sodelovali predstavniki države, upravljavcev infrastrukture, občin, gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe. Svet bi:
usklajeval razvoj cest, železnic in kolesarskih povezav,
določal prednostne projekte,
spremljal izvajanje in doseganje ciljev,
pripravljal letna poročila ter posodobitve strategije.
Takšen pristop omogoča, da se prometni sistem razvija kot enotna mreža, ne kot skupek nepovezanih projektov.
CILJ JE pripraviti dokument za Vlado Republike Slovenije ali strokovno javnost, je smiselno oblikovati Strategijo prometne infrastrukture Slovenije 2046. Ta bi lahko obsegala približno 100–150 strani in poleg vizije ter časovnega načrta vsebovala še finančni okvir, analizo tveganj, kazalnike uspešnosti in predloge zakonodajnih sprememb.