24. 8. 2026
Odziv Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Republika Slovenija ima v tujini 62 diplomatsko-konzularnih predstavništev in konzulatov: 47 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, šest generalnih konzulatov, en konzulat in en urad. V avgustu 2026 je bilo na njih razporejenih 276 uslužbencev na diplomatskih delovnih mestih, vključno z vodji predstavništev, ter 49 uslužbencev na strokovno-tehničnih delovnih mestih.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije si skupaj z našimi predstavništvi v tujini prizadeva delovati v dobro Slovenk in Slovencev ter v korist Slovenije kot celote – naj gre za gospodarstvo, kulturo, znanost, vprašanja slovenskih manjšin ali zaščito pravic in interesov naših državljanov. Pomemben del tega dela predstavlja tudi konzularna služba.
Sektor za konzularne zadeve in krizno odzivanje skupaj z diplomatskimi predstavništvi in konzulati v tujini skrbi predvsem za zaščito in pomoč slovenskim državljanom ter za izvajanje različnih upravnih storitev. Mednje sodijo izdaja potnih listov, osebnih izkaznic in drugih dokumentov, overjanje listin, izvajanje vizumskih postopkov ter sodelovanje z upravnimi enotami pri postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje.
Obseg tega dela je precejšen. V letu 2025 je bilo na naših predstavništvih v tujini izdanih 5209 potnih listov, 2020 osebnih izkaznic ter skoraj 500 potnih listov za vrnitev, ki so državljanom omogočili varno vrnitev v domovino. Naša predstavništva pomagajo tudi državljanom, ki se znajdejo v težavah – denimo ob hospitalizaciji, nesrečah ali drugih nepredvidenih dogodkih – ter pri zaščiti njihovih pravic na področju družinskih in socialnih zadev. Prav tako na predstavništvih potekajo predsedniške, državnozborske in evropske volitve ter referendumi.
Pomemben del dela predstavljajo tudi vizumski postopki. V letu 2025 je bilo obravnavanih več kot 21000 vlog za kratkoročno bivanje ter nekaj manj kot 1000 vlog za dolgoročno bivanje. Pri tem velja pojasniti, da Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva ne odločajo o izdaji dovoljenj za prebivanje – nosilci teh postopkov so upravne enote. Kljub temu si prizadevamo, da so dejanja, ki se izvajajo v tujini, opravljena čim hitreje. V letu 2025 je bilo tako izvedenih okoli 2500 zaslišanj tujcev, opravljenih 22800 zajemov prstnih odtisov in vročenih 7700 kartic dovoljenj za prebivanje.
Digitalizacija konzularnih storitev je za ministrstvo pomembna in jo postopoma širimo. V letu 2024 smo zaključili projekt digitalizacije potovalnih nasvetov za državljane, v letu 2026 pa uvedli spletno in mobilno aplikacijo eLastovka za registracijo potnikov in obveščanje državljanov v primeru kriznih razmer. Več o eLastovki
Na področju vizumov smo z namenom skrajšanja čakalnih dob in poenostavitve postopkov omogočili tudi vlaganje vlog v državah, kjer Slovenija nima svojega predstavništva, in sicer prek predstavništev drugih držav članic schengenskega območja ter zunanjih pogodbenih izvajalcev. Določene postopke je mogoče začeti tudi elektronsko.
Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bodo postopki, kjer je to mogoče in smiselno, čim bolj digitalizirani in dostopni. Pri tem aktivno sodelujemo z ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo, upravnimi enotami in drugimi pristojnimi državnimi organi. Ob tem pa je pomembno poudariti, da vseh konzularnih postopkov ni mogoče oziroma ni smiselno v celoti digitalizirati. Ko se slovenski državljan znajde v resni stiski v tujini, je pogosto najpomembnejša prav neposredna pomoč človeka na drugi strani – pogovor, usmeritev, konkretna pomoč in po potrebi tudi neposredna asistenca na kraju samem.
Pomemben del poslanstva diplomatske mreže je tudi gospodarska diplomacija. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ji namenja vse več pozornosti. Njena naloga je odpirati vrata slovenskim podjetjem na tujih trgih, pomagati pri vzpostavljanju poslovnih povezav ter prepoznavati priložnosti za kakovostne in razvojno naravnane tuje naložbe v Sloveniji.
V zadnjih 15 letih je ministrstvo oblikovalo širšo skupino sodelavcev in vodstvenega kadra z večletnimi praktičnimi izkušnjami iz tujine in različnih tujih trgov. Te izkušnje niso pridobivali le v diplomatskem aparatu, temveč tudi v drugih državnih resorjih, institucijah in gospodarstvu. To je pomembna prednost, saj gospodarska diplomacija ni zgolj poznavanje diplomatskih postopkov, temveč predvsem razumevanje konkretnih potreb podjetij in značilnosti posameznih trgov.
Na letošnjem Posvetu gospodarske diplomacije je sodelovalo več kot 40 gospodarskih svetovalcev s slovenskih predstavništev po svetu. Pri tem ne gre le za formalno imenovane ekonomske svetovalce, temveč tudi za diplomate in lokalno zaposlene sodelavce, ki na predstavništvih pokrivajo področje internacionalizacije slovenskega gospodarstva.
Ti sodelavci podjetjem pomagajo pri vstopu na tuje trge, jim posredujejo informacije o lokalnem poslovnem okolju, poslovnih navadah in morebitnih ovirah, pomagajo pri navezovanju stikov ter spremljajo gospodarske in politične razmere, ki lahko vplivajo na poslovanje. Več kot 40 gospodarskih svetovalcev lahko podjetjem tako pomaga pri dostopu do trgov v kar 82 državah.
Pri tem je pomembno tudi vprašanje merjenja rezultatov. Gospodarski svetovalci poročajo o svojih aktivnostih in opravljenem delu, ni pa mogoče vsakega konkretnega posla ali naložbe neposredno pripisati posameznemu veleposlaništvu. Odločitev za sklenitev posla je na koncu vedno odločitev podjetja, pri čemer podjetja tudi nimajo obveznosti, da bi državi poročala o vseh rezultatih, pri katerih je imela gospodarska diplomacija določeno vlogo.
To pa ne pomeni, da rezultatov ni mogoče ocenjevati. Učinek gospodarske diplomacije se kaže širše – v odpiranju trgov, internacionalizaciji slovenskih podjetij, privabljanju tujih neposrednih naložb, vzpostavljanju poslovnih in strateških partnerstev ter večji prepoznavnosti slovenskega gospodarstva v svetu. Pri tem se tudi struktura tujih naložb v Sloveniji vse bolj usmerja v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, na primer v farmacevtsko industrijo.
Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno: več kot osem od desetih evrov slovenskega BDP ustvarimo na tujih trgih. Zato je uspešna gospodarska diplomacija pomemben del širšega podpornega okolja za slovensko gospodarstvo. Sama po sebi seveda ne more ustvariti poslovnega uspeha – tega ustvarjajo predvsem podjetja, njihovi zaposleni in znanje –, lahko pa jim pomaga odpreti vrata, do katerih bi sicer težje prišla.
Prav zato se strinjamo, da mora biti delo diplomatske mreže usmerjeno v konkretne rezultate in koristi za Slovenijo. Hkrati pa je pri njihovem merjenju treba upoštevati celoten spekter nalog, ki jih diplomatsko-konzularna predstavništva opravljajo. Njihova vrednost se ne meri samo v številu investicij ali sklenjenih poslov, temveč tudi v tem, da je slovenski državljan v tujini deležen pomoči, ko jo najbolj potrebuje, da lahko podjetje lažje vstopi na nov trg, da Slovenija pridobi novega gospodarskega ali razvojnega partnerja ter da država tudi v zahtevnih mednarodnih razmerah ohranja svoje povezave, interese in vpliv.
Cilj je jasen: čim bolj učinkovita, sodobna in državljanom prijazna diplomatsko-konzularna mreža, ki zna svoje delo opravljati odgovorno in hkrati pokazati, kakšne konkretne koristi prinaša Sloveniji.