19. 6. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da z vidika pokojninske in invalidske zakonodaje vsak posameznik nadurno in nočno delo lahko opravlja v skladu z delovnopravno zakonodajo. Osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju pa urejena v 144. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in 90/25, v nadaljevanju: ZPIZ-2). Po ZPIZ-2 tako noben prejemek, od katerega se plačujejo prispevki, ni izločen iz pokojninske osnove. To pomeni, da se vsi prejemki (vključno s plačilom za nadure in nočno delo) vštevajo v posameznikovo pokojninsko osnovo, seveda pod pogojem, da so bili prispevki plačani. Nadurno in nočno delo torej posledično višata osnovo za odmero pokojnine in s tem tudi pokojnino, vendar ne vpliva na pridobitev dodatne dobe, saj v koledarskem letu ni mogoče pridobiti več kot eno leto pokojninske dobe.
V zvezi s predlogom, da bi se zaradi opravljenih nadur ali nočnega dela pokojninska doba štela v daljšem obdobju oziroma s povečanjem, nadalje pojasnjujem, da ZPIZ-2 določa dolžnost vključitve v zavarovanje za polni delovni čas v primeru, ko je sklenjena pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas, pri čemer interpretacijo polnega delovnega časa prepušča predpisom, ki urejajo delovna razmerja. ZPIZ-2 pri priznavanju zavarovalne dobe sledi načelu, da se v 12 mesecih lahko pridobi zgolj 12 mesecev pokojninske dobe in ne več, ne glede na to, da zavarovanec morebiti plačuje prispevke iz naslova več zavarovalnih podlag (delovno razmerje, samostojna dejavnost itd.). 130. člen ZPIZ-2 določa, da se v zavarovalno dobo šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, pri čemer zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga zanj, pa do konca le-tega. V primeru sklenjene pogodbe za polni delovni čas torej zavarovanje traja v času veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Predpisi s področja delovnih razmerij določajo delovni čas, možnost nadurnega dela ter omejitve le-tega, pri čemer ne določajo, da je v primerih nadurnega dela potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi ali pa aneks k le-tej, zato se podlaga za zavarovanje ne spremeni, nadurno in nočno delo delo pa se odraža v okviru plačila oziroma pri plači posameznika, od katere so plačani tudi prispevki, posledično pa se tako delo upošteva pri pokojninsko osnovi, od katere se odmeri pokojnina.
Nadalje pojasnjujemo, da v primeru nočnega dela ni mogoče odstopati od načela, da se v 12 mesecih lahko pridobi zgolj 12 mesecev zavarovalne dobe ter da se ista obdobja po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih z zakonom. Izjeme so določene zgolj še pri prišteti dobi na podlagi osebnih okoliščin ter prištete dobe za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti.
Pojasnjujemo tudi, da je štetje zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirano delovno dobo) za določene poklice leta 2001 za večino zavarovancev nadomestilo poklicno zavarovanje (obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje), v katero so se morali vključiti vsi, ki so imeli pred tem pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirane delovne dobe). Z ZPIZ-2 je določeno, da morajo biti v poklicno zavarovanje vključeni zaposleni, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati.
Poklicno zavarovanje deluje tako, da delodajalec zaposlene, ki delajo na delovnih mestih, za katera je določena obvezna vključitev v to zavarovanje, vključi v poklicno zavarovanje in zanje plačuje prispevek za poklicno zavarovanje. Prispevki delodajalcev za poklicno zavarovanje se zbirajo in plemenitijo na osebnih računih zavarovancev v okviru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba, d.d.. Po izpolnitvi pogojev določenih v ZPIZ-2 in Pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, zavarovanci na podlagi zbranih sredstev na osebnem računu, pridobijo pravico do poklicne pokojnine, ki jim omogoči socialno varnost v času predčasnega umika s trga dela pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.