30. 6. 2026
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Pravica do neprofitnega najema izvira iz načela socialne države (2. člen Ustave RS) in 78. člena Ustave RS, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Ustava RS v 13. členu določa tudi, da imajo tujci vse pravice po Ustavi in zakonih, razen tistih, ki so z Ustavo ali zakonom pridržane izključno za slovenske državljane. To pomeni, da je ustavodajalec sam prepoznal državljanstvo kot relevantno okoliščino pri uresničevanju te pravice.
V skladu s 87. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1) je državljanstvo Republike Slovenije eden izmed temeljnih pogojev za upravičenost do najema javnega najemnega stanovanja (nekdanjega neprofitnega najemnega stanovanja). Brez slovenskega državljanstva (razen izjem za osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in so kasneje pridobile dovoljenje za stalno prebivanje, za osebe s statusom repatriirane osebe ali Slovenca brez državljanstva ter v primeru, da je izpolnjen pogoj vzajemnosti za državljane držav članic Evropske unije) prosilec ne more sodelovati na javnem razpisu. Pri tem ni pomembno, na kakšen način je oseba pridobila slovensko državljanstvo (npr. ob rojstvu ali z naturalizacijo). Če bi državljanu Republike Slovenije (tudi če je državljanstvo pridobil pred kratkim) odrekli pravico do javnega najemnega stanovanja zgolj zaradi dolžine bivanja, bi to lahko pomenilo neustavno razlikovanje med državljani. Uvedba 15-letnega pogoja bivanja pa bi izključila tudi številne slovenske državljane (npr. tiste, ki so se vrnili iz tujine ali tiste, ki so pridobili državljanstvo z naturalizacijo).
Tuji državljani iz tretjih držav, ki so v Slovenijo prišli na podlagi združitve družin in imajo le dovoljenje za bivanje, niso upravičeni do javnih najemnih stanovanj. Predpostavka, da tujci zgolj z dovoljenjem za bivanje pridobijo prednost pred slovenskimi državljani, torej ne drži. Občutek, da se mladi Slovenci nahajajo na dnu seznama upravičencev do javnih najemnih stanovanj pogosto izvira iz dejstva, da imajo družine z več otroki (ne glede na etnično pripadnost ali izvor državljanstva) lahko objektivno večje število točk kot npr. posameznik ali par brez otrok, kar je odvisno od posameznega javnega razpisa in v njem določenih prednostnih kategorij prosilcev. Ob tem poudarjamo, da so mlajši odrasli in mlade družine obvezna prednostna kategorija prosilcev, ki mora biti vključena v vsak javni razpis za oddajo javnih najemnih stanovanj v najem in ji pripada tudi najvišje možno število točk (150). Prav tako pa lahko najemodajalci oblikujejo posebne podliste (npr. posebej za mlade družine), s čimer se zagotovi, da določen delež stanovanj v vsakem primeru prejmejo mladi, ne da bi tekmovali z vsemi ostalimi kategorijami prosilcev.
Glede na zgoraj navedeno ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.