Sprememba ZPlaSSIED: TRR brez nadomestila
Ministrstvo za finance je v svojem odzivu z dne 4. februarja 2025 samo potrdilo obstoj problema, ki ga ta predlog naslavlja. Iz odziva izhaja, da Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih v 183. členu bankam dopušča, da za osnovni plačilni račun zaračunajo "primerno nadomestilo." Prav ta določba je srž problema. Zakon, ki bankam dopušča zaračunavanje nadomestila za storitev, do katere je potrošnik prisiljen po drugem zakonu, ne varuje potrošnika, ampak varuje poslovni model banke.
Slovenska zakonodaja namreč v 36. členu Zakona o davčnem postopku določa, da morajo vsi prejemki fizičnih oseb biti nakazani na transakcijski račun pri banki. Fizična oseba torej nima zakonite možnosti prejemanja plače, pokojnine ali socialnih transferjev brez odprtega bančnega računa. To razmerje ni prostovoljno, ampak je zakonska obveznost. Ko država posamezniku z zakonom naloži obveznost vstopa v pogodbeno razmerje z zasebno institucijo, je dolžna zagotoviti, da to razmerje posamezniku ne povzroča stroškov. Nasprotno stališče bi pomenilo, da država z zakonom ustvarja prisilno plačljivo razmerje med posameznikom in zasebnim subjektom, kar je vsebinsko nezdružljivo z načelom sorazmernosti in varstva potrošnikov.
Hrvaška je ta problem rešila z zakonom, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2026 in ki bankam izrecno prepoveduje zaračunavanje nadomestil za osnovno košarico storitev. Hrvaška pri tem ni delovala brez zakonske podlage - implementirala je Direktivo EU 2014/92/EU na način, ki dejansko varuje potrošnika, ne le formalno prenaša besedilo direktive. Slovenija je isto direktivo prenesla z določbo o "primernem nadomestilu," ki bankam pušča dovolj manevrskega prostora, da nadomestila ostanejo. Primerjava ni akademska. Gre za isti pravni okvir EU, dve različni politični odločitvi o tem, komu zakon služi.
Ministrstvo za finance v svojem odzivu navaja, da ni pristojno za določanje bančnih tarif. To je točno, a zgrešeno. Predlog ne zahteva, da ministrstvo administrativno določi ceno bančnih storitev, ampak zahteva zakonodajno spremembo, ki je v celoti v pristojnosti ministrstva in Državnega zbora. Razlika med administrativnim določanjem cen in zakonodajno prepovedjo zaračunavanja nadomestila za prisilno razmerje je temeljna. Država redno prepoveduje zaračunavanje določenih nadomestil v razmerjih, kjer je neenakost pogodbenih strank strukturna.
Banka Slovenije na svoji spletni strani vzdržuje primerjalno orodje za nadomestila, iz katerega izhaja, da povprečni letni strošek košarice plačilnih storitev za tipičnega komitenta v februarju 2025 znaša 77,69 evra. Ta strošek ne odraža nobene vsebinske storitve, ki bi jo banka opravila v korist potrošnika. Ta strošek odraža zgolj vzdrževanje elektronskega zapisa in procesiranje transakcij, katerih infrastrukturni stroški so v celoti optimizirani v sklopu splošnega bančnega poslovanja. Rekordni dobički slovenskih bank v letih 2023 in 2024, ki so bili delno posledica visokih obrestnih mer na depozite pri Evropski centralni banki, ob hkratnem višanju nadomestil za potrošnike, kažejo, da bančni sektor ni v položaju, ki bi zahteval ohranjanje tega nadomestila kot pogoj za vzdržno poslovanje.
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije pripravi spremembo 183. člena ZPlaSSIED tako, da se določba o "primernem nadomestilu" nadomesti z določbo, ki bankam prepoveduje zaračunavanje kakršnega koli nadomestila za osnovno košarico storitev fizičnih oseb. Sprememba mora biti omejena na en račun na posameznika in mora zajemati vsaj storitve, ki jih že določa 182. člen ZPlaSSIED. S tem Slovenija ne bo uvedla nič novega. Sledila bo rešitvi, ki jo je sosednja Hrvaška že uveljavila in ki jo zahteva dosledno spoštovanje namena Direktive 2014/92/EU.