4. 2. 2025
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s poslovanjem bank bi želeli uvodoma pojasniti, da je primarna naloga Ministrstva za finance kot resornega ministrstva za področje bančništva v prvi vrsti oblikovanje sistemskih rešitev, ki omogočajo učinkovito in varno delovanje bank, in ne določanje poslovnih politik bank. Ministrstvo za finance ni pristojno za določanje tarif poslovnih bank, kjer so določeni tako stroški, ki jih banka zaračunava svojim komitentom za bančne storitve, kot tudi višina obrestnih mer za depozite in vloge na vpogled.
Po prvem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS in 100/24) morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev. To pomeni, da mora fizična oseba, če želi prejemati prejemke, odpreti transakcijski račun pri banki oziroma ponudniku plačilnih storitev. Po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr., 102/20 in 113/24, v nadaljevanju: ZPlaSSIED) ima potrošnik pod določenimi pogoji možnost dostopa do osnovnega plačilnega računa. Do osnovnega plačilnega računa je v skladu s 181. členom ZPlaSSIED upravičen vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Osnovni plačilni račun morajo potrošnikom ponujati vse banke, ki vodijo plačilne račune potrošnikov. Banka odprtja osnovnega plačilnega računa ne sme pogojevati z nakupom dodatnih storitev ali delnic banke, razen če je slednje pogoj za vse potrošnike, ki so v pogodbenem razmerju z banko.
Osnovni plačilni račun mora v skladu s 182. členom ZPlaSSIED vključevati vsaj storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke ali izven njega, izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke.
183. člen ZPlaSSIED določa, da lahko banka v zvezi z zagotavljanjem osnovnega plačilnega računa zaračunava le primerno nadomestilo ali mu te storitve nudi brezplačno. Banka Slovenije določi način izračuna višine primernega nadomestila, pri čemer upošteva najmanj nacionalno raven prihodkov in povprečna nadomestila, ki jih banke v Republiki Slovenije zaračunavajo za storitve, povezane s plačilnim računom. V primeru, da se banka odloči zaračunavati nadomestilo, mora le-to določiti v skladu Sklepom o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa[1].
Banka Slovenije tudi skrbi, da so uporabniki čim bolje informirani o nadomestilih, ki jih za storitve, povezane s plačilnim računom, zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev. Da bi bil pregled nadomestil enostaven, zagotavljajo brezplačno spletno mesto[2] in analizo nadomestil za primerjavo nadomestil posameznih storitev med različnimi ponudniki.