Ureditev trga nepremičnin
Slovenija se sooča z resnim in sistemskim problemom na nepremičninskem trgu. Cene nepremičnin (novih in rabljenih) ter najemnin strmo rastejo in so nesorazmerne s povprečno slovensko plačo. Ponudba stanovanj je nizka, povpraševanje pa zelo visoko. Ključni razlogi so izrazita centralizacija države (delovna mesta, izobraževanje in storitve so skoncentrirani predvsem v Ljubljani), pomanjkanje regionalnega razvoja, veliko število praznih ali delno praznih stanovanjskih nepremičnin, in neučinkovita raba obstoječega stanovanjskega fonda.
Sedanji sistem je socialno nepravičen in dolgoročno nevzdržen, zlasti za mlade, mlade družine, študente in starejše. Slovenija še vedno nima celovitega in učinkovitega sistema urejanja nepremičninskega trga, zato je ta predlog upravičen. Na predlagane ukrepe ni mogoče odgovarjati s pavšalnimi navedbami, da so rešitve že urejene, saj v praksi očitno ne delujejo.
1. Obdavčitev praznih stanovanjskih nepremičnin
Uvesti je treba sistemsko obdavčitev praznih stanovanjskih nepremičnin po vzoru držav, kot je Švica. Če je stanovanje prazno ali ga uporablja oseba, ki ni lastnik, lastnik pa v njem nima prijavljenega stalnega prebivališča, se obračuna tržna najemnina kot dohodek, od katere se plača dohodnina, postopek naj se izvaja po uradni dolžnosti (FURS) na podlagi zakonske podlage.
Cilj ni kaznovanje, temveč aktivacija praznih nepremičnin, avtomatično povečanje ponudbe na najemnem trgu (ob dejstvu, da ves čas povpraševanje bistveno presega ponudbo), in stabilizacija cen.
2. Spodbujanje skupnostnih (community) stanovanjskih rešitev
Poseben poudarek je treba nameniti praznim ali delno praznim enodružinskim hišam (zlasti na podeželju), kjer starejši lastniki živijo sami, hiše pa so bile prvotno grajene za večgeneracijsko bivanje. Predlagani ukrepi: spodbujanje skupnostnega bivanja starejših (ne v domovih, do določene starosti lahko kvalitetneje živijo socialno življenje v skupnosti npr. drugih upokojencev), subvencije za prenovo in prilagoditev hiš (več manjših stanovanj, skupni prostori), ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, preprečevanje propadanja stavb in degradacije naselij. To je skladno tudi z novim sistemom oskrbe na domu.
To omogoča: dostojno staranje, socialno vključenost, večjo rabo obstoječih nepremičnin, brez negativnih učinkov na gradbeni sektor (prenove = delo).
3. Prednost prenovi pred novogradnjami
Pred izdajo novih gradbenih dovoljenj naj država in občine sistemsko preverijo možnosti prenove in ponovne rabe obstoječih praznih objektov, s subvencijami spodbujajo obnovo, izboljšujejo videz krajev in mest brez dodatne pozidave.
To prispeva k trajnostnemu razvoju, manjši rabi prostora (poseganje v naravo, izgubljanje zelenih površin, izguba kmetijsko-obdelovalnih površin), višji kakovosti bivanja.
4. Vključitev praznih stanovanj v sistem socialnega najema
Vzpostaviti model, kjer lastnik praznega stanovanja sodeluje s stanovanjskim skladom ali upravnikom, lastnik prejme polno tržno najemnino, zagotovljena je varščina za morebitno škodo,
lastnik je zaščiten pred tveganji (neplačila, dolgotrajne deložacije).
Stanovanjski sklad odda stanovanje socialnemu najemniku po neprofitni/socialni najemnini, prevzame upravljanje in nadzor.
Rezultat je več socialnih stanovanj brez novih gradenj, zaščita lastnikov, večja dostopnost stanovanj.
5. Posebni kriteriji za študentska stanovanja.
Za študentska stanovanja je treba uvesti poseben režim, ki vključuje a) spodbujanje campus bivanja v bližini fakultet, b) krepitev študentske skupnosti kot dejavnika akademskega in znanstvenega razvoja, c) jasne in ločene kriterije za študentska stanovanja, č) preprečevanje špekulativnega oddajanja, d) zagotavljanje dostopnih in kakovostnih bivalnih pogojev.